Strah me je, se bosta ločila zaradi mene? Nikoli ne bom sin, ki sta si ga želela. Mami je izgubila službo, ne prenašam njenega joka. To so le nekatere izpovedi mladih na Instagram profilu @dusozlom, ki je del nove, danes predstavljene digitalne platforme za reševanje duševnih izzivov mladih Najdi.se. Pobudnik projekta, s katerim želijo celostno pristopiti k problematiki duševnega zdravja mladih in detabuizirati duševno zdravje, je Zavod VOZIM v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravinjske doline in strokovnjaki. Zavod VOZIM sicer že šest let vodi uspešno kampanjo za ozaveščanje na področju prometne varnosti Heroji vozijo v pižamah, s katero pokrivajo več kot 60 odstotkov slovenske srednješolske populacije. Pri oblikovanju vizualne podobe projekta pa so prvič v Sloveniji uporabili umetno inteligenco.
Idejo za motivacijski projekt, ki bi presegal področje varne vožnje, so dali kar mladi, je ob današnji predstavitvi novega projekta že uvodoma povedal direktor Zavoda Vozim David Razboršek. Po izjemnem uspehu na področju prometne varnosti, ki so ga dosegli z iniciativo za manj voženj pod vplivom alkohola, se zdaj podajajo na področje duševnega zdravja med mladimi.
“Posledice naših nesreč so najbolj vidne težave, ampak niso več vredne kot vse ostale stiske,” je ob tem povedal Razboršek, ki se je pred približno 15 leti poškodoval pri deskanju na snegu in ohromel od pasu navzdol. Danes s svojo izkušnjo želi pomagati mladim in jih motivirati na področjih, kjer to najbolj potrebujejo.
“Dejstvo je, da nas je tehnologija pripeljala do koder nas je, materialni status, ki je boljši kot kadarkoli prej, pa ne gre vedno vzporedno s srečo. Dejstvo je tudi, da stiske, kakršnekoli že so, so normalen proces odraščanja, tudi zorenja, ne glede na obdobje. To je ena od stvari, ki jih želimo poudariti pri detabuizaciji duševnega zdravja,” je še poudaril ob predstavitvi novega projekta.
Digitalna platforma Najdi.se je nastala na pobudo Zavoda VOZIM. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za razvoj nevladne organizacije. Partnerji projekta so tudi Mladinski center Dravinjske doline, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), spletno platformo je oblikovala agencija Luna TBWA, Intagram profil vodijo strokovnjaki. Ker mladi veliko časa preživijo na spletu in na družbenih omrežjih, so se odločili, da pomembna vprašanja, teme in težave naslovijo preko digitalnih platform. Na spletni strani so tako na voljo strokovni članki, uporabne vsebine, motivacijski “plongceglci” in samo iskalnik – virtualni pomočnik za spoznavanje sebe in svojih občutkov. Kakšne težave jih pestijo, lahko mladi zapišejo na Instgaramu. Za profil @dusozlom skrbita dve psihologinji in študentka psihologije, ki pričevanja mladih naslovijo s strokovnega stališča in z nasveti. V naslednjih dveh letih bodo v sklopu projekta pripravili 60 delavnic po slovenskih šolah.
“Mladi bodo liderji na tem področju”
Poškodba, zaradi katere je pristal v vozičku, je, kot razlaga sogovornik, navzven vidna, a veliko je stisk, ki niso vidne vsem, so pa zelo pomembne in veliko vredne na področju osebne rasti. Pomembno je, da se mladi zavedajo, da v najtežjih trenutkih najbolj rastemo, še dodaja. Na podlagi sodelovanj z mladimi opažajo, da si ti želijo spregovoriti in govoriti o svojih težavah, pa tudi pridobiti znanja, da bi lahko pomagali svojim vrstnikom. Izobraževanje in ozaveščanje na področju duševnega zdravja potrebujemo vsi, je zato jasen. “Mislim, da je žalostno, da o tem ne govorimo. Čustva po eni strani veljajo za šibkost, po drugi pa ravno skozi njih, ko gledamo šport ali se identificiramo z njimi, dobimo neko motivacijo, očiščenje. Čustva morajo začeti veljati za moč, ne samo za šibkost. Ravno skozi vzpostavljanje čustev se dogajata napredek in evolucija vsakega posameznika,” pravi Razboršek in dodaja: “mladi bodo liderji na tem področju.”
Mladi na spletni strani najdejo tudi posebno rubriko motivacijski plonkcegelci. / posnetek zaslona
Tesnoba, stresne motnje in motnje v prilagajanju so najpogostejše težave, ki jih opažajo med mladimi, pa pravi Nuša Konec Juričič specialistka javnega zdravja iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsak četrti mladostnik se sooča z duševnimi stiskami, 50 odstotkov vseh duševnih motenj se začne kazati pred 14. letom, kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti. Od leta 2008 obisk njihovih strokovnjakov narašča, povečuje se delež težav, povezanih s tesnobo, motnjami hranjenja in samomorilnimi mislimi. Poudarila je tudi, da je premik na bolje sicer opazen: več govorimo o duševnem zdravju, stigma se zmanjšuje, težave pa zaznavajo v zgodnejših fazah.
Raziskovalka na Inštitutu Andreja Marušiča, Slovenskem centru za raziskovanje samomora dr. Nuša Zadravec Šedivy je povedala, da se mladi ne odločajo radi za iskanje pomoči, “saj se velikokrat soočajo z občutki sramu in strahovi o nerazumljenosti. Se pa velikokrat obrnejo na posameznike, s katerimi imajo najtesnejše stike.” Karmen Kukovič iz Mladinskega centra Dravinjske doline pa, da mladi “zaznavajo stigmatiziranost teme duševnega zdravja in predlagajo, da se jo začne kakovostno naslavljati že v šoli – skozi osebne zgodbe, izobraževanje o duševnih stiskah, preventivnih in kurativnih ukrepih ter informiranju o možnostih in načinih podpore, ki je mladim na voljo.”
Pri oblikovanju vizualnih elementov spletne strani so ustvarjalci uporabili umetno inteligenco. “Gre za sploh prvi slovenski projekt, kjer je za ta namen uporabljena umetna inteligenca,” je povedala Medeja Kraševec, kreativna direktorica agencije Luna TBWA, ki je vizualizirala celotno zamisel ekipe. S pomočjo ključnih besed izbranih čustev, čustvenih stanj in opisov ciljne skupine so z orodjem Midjourney, ki ga poganja umetna inteligenca, generirali abstraktne vizuale, ki so postali nosilci komunikacije do mladih, tako spletne platforme kot komunikacije na družbenih omrežjih. Gre za isto orodje, s katerim je bila ustvarjena slika, ki je v začetku meseca zmagala na umetniškem natečaju v ameriškem Koloradu.
posnetek zaslona
Vrhunski športnik in tetraplegik mladim pomagata pri iskanju
Ambasadorja projekta Najdi.se sta deskar na snegu Rok Marguč in nekdanji judoist, tetraplegik Luka Plavčak. Pred 11 leti sta se njuni življenji popolnoma spremenili. Marguč je postal svetovni prvak v deskanju na snegu, Plavčak je po zabavi s prijatelji doživel hudo prometno nesrečo in postal tetraplegik. Prijatelja iz srednje šole je že med epidemijo znova povezal prav projekt Zavoda VOZIM, v sklopu katerega sta na osnovnih in srednjih šolah govorila z mladimi.
“Ko mladim povem, da sem bil v času odraščanja dosti bolj odločen kot zdaj, ko grem proti koncu kariere in se mi neko obdobje končuje, so presenečeni,” med drugim razlaga Marguč, ki se je že mladosti našel v športu. Projekt Najdi.se lahko mladim pomaga najti ravnovesje med pozitivnimi in negativnimi nihanji, ki so popolnoma normalna za obdobje odraščanja, še dodaja. V spodnji izjavi govori o premagovanju težav, stiku s psihologi, športu in pomenu pozitivnega razmišljanja.
Odločnost, trma in dober socialni krog so pri okrevanju po nesreči pomagali tudi Plavčaku. Najpogostejše težave mladih ob pogledu na človeka v vozičku zbledijo, pravi v pogovoru z nami. Pomembno sporočilo, ki jim ga želi prenesti, je to, da se vsaka težava lahko premaga, pa četudi je v nekem trenutku deluje še tako nepremagljiva. Njegovo izjavo si lahko pogledate v spodnjem videu.
Na dogodku je bila prisotna tudi predstavnica ministrstva za zdravje, pa tudi državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud Maksimiljana Polak, ki je povedala, da se vlada zaveda problematike duševnega zdravja, tej temi se je posvetila tudi v koalicijski pogodbi. Težava, ki jo po besedah Razborška na terenu izpostavljajo tudi mladi, je dostop do pomoči: ko gre za fizično zdravje, je lažje priti do strokovne pomoči. Dostop do strokovne pomoči na področju duševnega zdravja še vedno zahteva veliko denarja. Na naše vprašanje, kako in ali bo ministrstvo za zdravje na tem področju uvedlo spremembe, je odgovorila dr. Agata Zupančič, podsekretarka na direktoratu za javno zdravje, ki pravi, da je ministrstvo prepoznalo pomen področja duševnega zdravja in “ima velike načrte v zvezi s tem”. Med konkretnejšimi rešitvami – poleg sofinanciranja programov v šolah, brezplačnih svetovalnic, ki že delujejo in akcijskega načrta za 2022 in 2023 – je tudi priprava zakonske podlage za psihološko in psihoterapevtsko dejavnost do konca prihodnjega leta. Ena od nalog, ki jo imajo, pa je tudi, da preverijo, katere storitve se lahko financirajo v okviru javnega zdravstvenega sistema.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!