Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes odločilo, da je Slovenija kršila pravice Marije Otorepec in Ivana Škratka, starih staršev iz zgodbe o koroških dečkih. Sodišče je staršema sicer ugodilo le v delu, ki se nanaša na dolžino postopka izdaje dovoljenja za rejništvo, ni pa ugotovilo kršitev v povezavi s stiki z otroki.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je tako ugodilo pritožbi starih staršev, da postopek izdaje dovoljenja za rejništvo traja predolgo, kar predstavlja kršitev pravice do poštenega sojenja.
Marija Otorepec in Ivan Škratek sta se sicer pritožila tudi, da izvedenec v postopku odločanja glede stikov z vnukoma ni smel pričati v njuno korist in da slovenska sodišča niso upoštevala stališč vnukov. ESČP s tega stališča ni ugotovilo kršitev. Država mora pritožnikoma po odločitvi ESČP plačati vse skupaj 6.500 evrov za nedenarno škodo in za stroške. Skupaj sta sicer pritožnika zahtevala okoli 85.000 evrov.
Otorepec in Škratek si vse od umora njune hčere leta 2015 prizadevata, da bi vnuka živela pri njiju. Po hčerini smrti je namreč CSD Velenje otroka dodelil v rejništvo. Stara starša se lahko z vnukoma vidita le nekaj ur vsaka dva tedna, in to le v prostorih in pod nadzorom CSD. Stara starša sta se na ESČP pritožila, potem ko je ustavno sodišče leta 2020 zavrnilo njuno pritožbo, ki sta jo vložila zoper odločitev celjskega sodišča. To v nepravdnem postopku ni ugodilo njunemu predlogu za spremembo režima stikov z mladoletnima vnukoma, ki so ves čas omejeni. Želela sta namreč stike tudi med konci tedna, prazniki in počitnicami ter da bi stiki potekali brez nadzora centra za socialno delo.
Dečka sta še vedno v rejniški družini
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je novembra lani ob tem izreklo oprostilno sodbo za nekdanjega direktorja CSD Slovenj Gradec Jurija Šumečnika in dve tam zaposleni, ki jim je babica dečkov očitala nevestno delo v službi pri obravnavi njene vloge za rejništvo v začetku leta 2016. V zvezi z isto zadevo je slovenjgraško sodišče že junija izdalo oprostilno sodbo tudi za zaposlene na takratnem CSD Velenje in v Vrtcu Slovenj Gradec, ki so bili vključeni v oddajo dečkov v rejniško družino.
Dečka sta še vedno v rejniški družini, medtem ko si babica v postopku pred upravnim sodiščem še vedno prizadeva tudi za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Upravno sodišče je v tem postopku septembra postavilo nove izvedence, da podajo mnenje, ali je babica primerna za rejništvo vnukov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!