Na četrtem kongresu Gibanja Svoboda v Mariboru se je odvilo še zadnje, simbolno dejanje pripojitve LMŠ in SAB h Gibanju Svoboda. Premier Robert Golob je v govoru napovedal, da bodo v letu 2023 začeli s številnimi reformami pa tudi z investicijami v delovna mesta z dodano vrednostjo. Volilce je pozval, naj z glasovanjem za tri vladne zakone na referendumu Janezu Janši sporočijo, da ga imajo dovolj in da naj gre v penzijo.
Na kongresu Golobove stranke v Mariboru se je odvilo še zadnje, simbolno dejanje pripojitve Liste Marjana Šarca (LMŠ) in Stranke Alenke Bratušek (SAB), ki jima na aprilskih volitvah ni uspelo priti v državni zbor, k zmagovalki volitev Gibanju Svoboda. Trojica liberalnih strank se je sicer formalno združila že poleti, ko je prišlo tudi do izbrisa LMŠ in SAB iz registra političnih strank, tedaj pa so tudi napovedali, da bodo skupno pot obeležili na kongresu pred lokalnimi volitvami. Tega se je danes v UŠC Leona Štuklja in preko video povezave udeležilo okoli 800 od skupaj tri tisoč članov združene stranke.
Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je v kongresnem govoru poudaril, da so bili v času Janševe vladavine priče razgrajevanju vseh družbenih sistemov, ob tem pa je naraščalo spoznanje, da se brez lastnega angažmaja in žrtvovanja spremembe ne bodo zgodile. Goloba je sicer na novo, politično pot, po njegovih besedah pred letom dni napotil kar prvak SDS sam. “Hvala, Janez,” se mu je zahvalil.
Spomnil je, da so Gibanje Svoboda ustanovili komaj pred desetimi meseci, pred sedmimi meseci je stranka zmagala na državnozborskih volitvah, nova koalicija pa je po Golobovih besedah ljudem že vrnila mir in dostojanstvo. To jim je, kot je dejal, uspelo doseči s spoštovanjem in ponosom.
Kot konkreten primer spoštovanja je izpostavil, da so soborce za svobodo, torej člane LMŠ in SAB, spoštljivo povabili v svoje vrste in ti so se povabilu tudi v velikem številu odzvali. “Tudi če so padli za Svobodo, niso bili mrtvi, ampak samo ranjeni,” je dodal Golob. Kot pomembno značilnost, po kateri se nova oblast bistveno razlikuje od prejšnje, je navedel, da ta ne žali ljudi. Ob tem je še zagotovil, da sovražnega govora pod krinko različnosti ne bodo trpeli.
V letu 2023 je Golob napovedal začetek vrste reform: od zdravstvene do pokojninske, šolske, energetske …, pa tudi začetek investicijskega cikla v delovna mesta z dodano vrednostjo. Volilce pa je pozval, naj gredo tako na jutrišnje predsedniške volitve kot na bližnje lokalne volitve in na referendume o treh zakonih: o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi. Da na referendumih obkrožijo trikrat “za”, je po premierjevih besedah zelo pomembno tudi zato, ker bi volilci s tem na zaključku letošnjega supervolilnega leta SDS in Janezu Janši sporočili: “Dosti te imamo, pojdi v penzijo, kamor tudi sodiš.”
Na novinarsko vprašanje po koncu kongresa, ali bi v primeru, če bodo volilci na referendumu koalicijske zakone zavrnili, to pomenilo nezaupnico njemu in njegovi ekipi, pa je Golob odgovoril, da ne bi šlo za nezaupnico. Ob tem je dodal, da je njegova stranka zaupanje volilcev dobila na aprilskih državnozborskih volitvah in da nikakor ne bodo dovolili, da se mračne sile vrnejo na oblast. Temu je pritrdila tudi podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič. Po njenih besedah Gibanje Svoboda ne bo pristalo, da bi se v Sloveniji še kdaj kršile človekove pravice, vladavina prava, demokratične vrednote. “Želim živeti v svobodni in varni Sloveniji,” je dodala. Referendume je označila kot ovire, ki jih na začetku mandata niso pričakovali, po njenih besedah pa je vsako oviro mogoče prestopiti oziroma preplezati.
Da bodo v prihodnjem letu s sprejemom zakonodaje “zakoličili” zdravstveno reformo, v letu 2024 pa že delno reformirali zdravstveni sistem, je napovedal tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Ob tem je dodal, da bodo imeli ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu. Po besedah Bešič Loredana morajo na področju zdravstva opraviti to, kar v zadnjih 30 letih ni uspelo nobeni vladi in s tem preprečiti, da zdravstveni in socialni sistem do konca razpadeta. Ocenil je še, kateri sta dve najtežji delovni mesti v Sloveniji: druga najtežja je vodenje UKC Ljubljana, najtežje pa vodenje ministrstva za zdravje. “Hvala, predsednik,” se je Golobu zahvalil, ker ga je postavil na najtežjo funkcijo.
Bivša prvaka sedaj že ukinjenih LMŠ in SAB Marjan Šarec in Alenka Bratušek sta izrazila zadovoljstvo, ker je prišlo do združitve treh liberalnih strank. “Pred levosredinsko politiko v Sloveniji je zgodovinska priložnost, da ponovi to, kar se je v Sloveniji v preteklosti že dogajalo. Levosredinske vlade so bile tiste, ki so sprejemale najpomembnejše in za državo najboljše odločitve,” je poudarila Bratušek. Čeprav je na terenu mogoče slišati nekatere pripombe bivših članov LMŠ in SAB, da so bili pri združevanju nekoliko potisnjeni na obrobje, je Bratušek dejala, da je bilo na začetku nekaj deljenja na “naše in vaše”, zdaj pa temu ni več tako. “Lokalne volitve so naše ljudi zelo povezale,” je izpostavila.
Šarec pa je poudaril, da vse tri stranke premorejo najpomembnejše: človeški kapital in potencial. “Seveda imamo različna mnenja in na to različnost sem ponosen, vendar vsi delamo za Slovenijo in smo pripravljeni spreminjati stvari na boljše,” je dejal. Kot so povedali po današnjem kongresu, s podatkom, koliko članov SAB in LMŠ se je dejansko pridružilo Golobovi stranki, ne razpolagajo. “Od danes naprej smo tudi na simbolni ravni ena družina in to je Svoboda,” je dejal predsednik združene stranke.
Na kongresu so potrdili dodatne člane sveta stranke, ki so v Gibanje Svoboda prišli iz vrst LMŠ in SAB. Med bolj prepoznavnimi so: Jerca Korče, Robert Pavšič, Andrej Rajh, Maša Kociper, Aljaž Kovačič …
Največja vladna stranka ima v Mariboru, kjer je organizirala tokratni kongres, na lokalnih volitvah velike ambicije. Tako njeni predstavniki danes niso skrivali, da si želijo na čelu občine župana iz svojih vrst Vojka Flisa. Ta je opozoril, da je Maribor, tudi zaradi opustitve industrijske tradicije, danes med najmanj razvitimi občinami v državi. “Iz univerzitetnega mesta, ki bi moralo žuboreti od znanja in biti vzor, mladi odhajajo, demografska slika je črna, desettisoči hodijo delat v Avstrijo, industrija je skoraj pozabljena,” je poudaril Flis. Po njegovih navedbah lahko Gibanje Svoboda negativne trende v mestni občini obrne in Mariboru vrne zagon iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje