Izvirnik ali ponaredek? Polovica Evropejcev lani kupila vsaj en ponaredek

Slovenija 12. Jun. 202213:56
Delite:
Pirate Bay
Foto: Profimedia

Več kot polovica mladih Evropejcev je v zadnjem letu namerno ali pomotoma na spletu kupila vsaj en ponarejen izdelek, tretjina pa je prek nezakonitih oziroma piratskih virov dostopala do digitalnih vsebin, so pokazali rezultati raziskave Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Da so namerno kupili vsaj en ponaredek, je priznalo 37 odstotkov Slovencev, starih med 15 in 24 let.

52 odstotkov vprašanih mladih Evropejcev je v raziskavi Urada EU za intelektualno lastnino priznalo, da so v zadnjem letu namerno ali pomotoma na spletu kupili vsaj en ponarejen izdelek, 33 odstotkov pa jih je navedlo, da so dostopali do digitalnih vsebin iz nezakonitih virov.

Mladi so sicer v nakup ponaredkov pogosto zavedeni. Anketiranci so namreč priznali, da so imeli težave pri razlikovanju pristnega blaga od ponaredkov. Slovenska mladina se uvršča v evropsko povprečje. Namenoma je ponaredke kupovalo 37 odstotkov mladih Evropejcev (v Sloveniji prav tako 37 odstotkov), 21 odstotkov pa jih je zavestno dostopalo do spletnih piratskih vsebin (v Sloveniji 20 odstotkov).

V raziskavo, ki so jo izvedli letos februarja, je sodelovalo 22.021 mladih, starih od 15 do 24 let, iz 27 držav članic EU, v Sloveniji okrog 500. Gre za tretjo raziskavo na to temo, prvo so opravili leta 2016, drugo pa leta 2019.

Zastonj do filmov, serij in iger

Tretjina vprašanih mladostnikov je v raziskavi priznala, da so v zadnjem letu uporabljali, predvajali, naložili ali pretakali spletne vsebine prek piratskih oziroma nelegalnih virov. 21 odstotkov jih je to storilo namerno, 12 odstotkov pa nenamerno. Po drugi strani jih je 60 odstotkov izjavilo, da raje dostopajo do digitalnih vsebin iz zakonitih virov, leta 2019 je bil ta delež 50, leta 2016 pa nekaj manj kot 40-odstoten.

Foto : N1

Med tistimi, ki so za prenos filmov, serij, iger in drugih vsebin namerno uporabljali piratske vire, odstopajo mladi z Malte, kjer je delež daleč najvišji, 43-odstoten. Ostale države so pod 30 odstotki, Slovenija je z 20 odstotki v povprečju EU. Najmanjši delež mladostnikov, ki se poslužujejo piratstva, je v Nemčiji, 12 odstotkov. Fantje se v piratske vode podajajo pogosteje (23 %) kot dekleta (19 %).

Tisti, ki so priznali, da (vsaj včasih) uporabljajo piratske vire, so jih najpogosteje uporabljali za filme (61 %) in televizijske serije (52 %), sledila je glasba (36 %), programska oprema (35 %), igre (33 %) in prenosi športnih dogodkov v živo ter e-knjige (oboje 32 %). V državah vzhodne Evrope, tudi v Sloveniji, je nadpovprečno velik delež mladih uporabljal piratske strani za ogled ali prenos filmov in serij. Za piratsko glasbo je nadpovprečno veliko zanimanja med mladimi Bolgari, Romuni in Grki, za prenose športnih dogodkov v živo pa med Portugalci, Bolgari in Grki.

Cilj raziskave je razumeti dojemanje in vedenje mladih v zvezi z intelektualno lastnino pri dostopu do digitalnih vsebin ali nakupu fizičnega blaga.

Manj digitalnega piratstva, več nakupov ponaredkov

Medtem ko je digitalnega piratstva med mladimi Evropejci iz leta v leto manj, pa je trend pri kupovanju fizičnih ponaredkov obraten. Letošnja raziskava je pokazala, da je 37 odstotkov mladih namerno kupilo enega ali več ponarejenih izdelkov, kar je znatno povečanje v primerjavi s podatki iz prejšnjih let, leta 2019 jih je bilo le 14 odstotkov. Avtorji raziskave sklepajo, da je ključen razlog za velik porast pandemija, ki je nakupe preselila na splet, s čimer se je povečala tudi ranljivost potrošnikov za nakupe ponaredkov.

Te številke se med posameznimi državami sicer zelo razlikujejo. Med tistimi, ki so se za tak nakup odločili zavestno, so na prvem mestu mladi Grki (62 odstotkov), na zadnjem pa Čehi (24 odstotkov), Slovenci pa so v evropskem povprečju s 37 odstotki.

Ponarejeni izdelki, ki jih mladi najpogosteje namerno kupijo, so oblačila in modni dodatki (17 %), sledijo obutev (14 %), elektronske naprave (13 %) ter higienski izdelki, kozmetika, izdelki za osebno nego in parfumi (12 %).

Glavni razlog, da se mladi odločijo za nakup ponaredka je, da je cenejši od originala. Drugi razlogi so še boljša dostopnost ponaredkov (tudi to, da originalov ne dostavljajo v nekatere države) in dejstvo, da med originalom in ponaredkom ni bistvene razlike v kakovosti. Desetina mladih je kot razlog za svojo odločitev navedla tudi nasprotovanje velikim znamkam oziroma koroporacijam, v Franciji je bil ta delež najvišji, 15-odstoten. 

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.