Premier Janez Janša je po koncu vrha EU v Bruslju predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu EU. Predsedniki Evropskega sveta, Evropske komisije in Francije so se mu zahvalili za odlično sodelovanje, uspešno delo in stalno razpoložljivost. Francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu je podaril zložljive turne smučke Elan in zložljive palice.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je slovenskemu premierju toplo zahvalil za predsedovanje in sodelovanje, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se mu je zahvalila za odlično sodelovanje in izpostavila “velikanske uspehe predsedstva”.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron – Francija predsedovanje prevzema po Sloveniji – se je Janši zahvalil za sodelovanje, za pomembne dosežke na področju zdravja, digitalnih dosjejev in socialnih zadev ter za stalno razpoložljivost.
Janša je Macronu podaril zložljive turne smučke Elan in zložljive palice, je na Twitterju sporočila vlada, ki je zapis pospremila s fotografijami obeh voditeljev v pogovoru in med stiskom rok.
Zložljiva turna smučka Ibex Tactix Carbon Ion 12 je slovenska vrhunska tehnološka inovacija podjetja Elan. Podjetje Elan, svetovni proizvajalec in dobavitelj športne opreme, je skozi inovativnost in napredne tehnologije zavezano tehnološkemu razvoju izdelkov in naprednemu oblikovanju, je vlada še zapisala v tvitu.
🇸🇮🇫🇷 Predsednik vlade @JJansaSDS je francoskemu predsedniku @EmanuelMacron ob simbolični predaji predsedovanja Svetu EU podaril zložljive turne smučke Ibex Tactix Carbon Ion 12 in zložljive palice.
Zložljiva turna smučka je slovenska vrhunska tehnološka inovacija podjetja Elan. pic.twitter.com/Kbv20KU4vF
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 16, 2021
Kaj je doseglo slovensko predsedovanje?
Slovensko predsedovanje je bilo četrto v času pandemije covida-19, je spomnil Janša in spregovoril o prizadevanjih, da bi bila večina srečanj fizična, kar da je tudi pripomoglo k temu, da so uspešno končali nekaj težkih dosjejev.
Uspešno so končali 21 trialogov z Evropskim parlamentom, med katerimi so po njegovih besedah tudi nekateri “težji orehi”, in izrazil upanje, da bo morda uspel še eden in da jih bo tako na koncu 22.
Kot vselej je tudi med slovenskim predsedovanjem odmevalo nekaj nepredvidenih dogodkov, med katerimi je Janša omenil migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanje ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rast cen energije ter napetosti zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.
Pomembna prioriteta slovenskega predsedstva je bila krepitev odpornosti. Članice so novembra sprejele sklepe o tem, ki so po Janševih besedah močni temelji za nadaljnjo krepitev odpornosti unije. Ob tem je poudaril tudi decembrske sklepe o prehranski varnosti v kriznih časih.
Na področju zdravja in digitalizacije je bilo storjenih nekaj pomembnih korakov – dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končana trialoga o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (Eme) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Pomembna prioriteta je bilo tudi okrevanje, pri čemer je unija med slovenskim predsedovanjem potrdila 22 nacionalnih načrtov za okrevanje. Janša je izrazil pričakovanje glede čimprejšnje odobritve še preostalih petih, med katerimi sta tudi poljski in madžarski.
Med rezultati je premier navedel tudi dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja, skupnem stališču za podnebno konferenco v Glasgowu, potek konference o prihodnosti Evrope, dogovor o ključnih značilnostih evropskega modela športa in sklepe o pripravljenosti Hrvaške na schengen.
Kaj ostaja Francozom?
V pogajanjih o novem migracijskem paktu med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja. Ta se sicer ni niti pričakoval. Se je pa predsedstvo nadejalo premika glede podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Nanj je po Janševih besedah vezanih precej dilem, tako da bo to verjetno trd oreh francoskega predsedstva.
Prav tako slovensko predsedovanje ni uspelo pripeljati do pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Je pa Janša izpostavil pomemben signal vrha EU in Zahodnega Balkana oktobra na Brdu glede perspektive članstva za države v regiji in pomen sprejetja širitvenih sklepov minuli torek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje