Je bilo zapečatenje stojnic v Ljubljani nezakonito? Gostinci pričakujejo kazni

Slovenija 10. Dec 202117:28 > 18:24 3 komentarji
Stojnica na Pogačarjevem trgu
Borut Živulović/BOBO

Četrtkovo zapečatenje stojnic, na katerih so gostinci na Pogačarjevem trgu ponujali hrano in pijačo, odpira veliko vprašanj. Direktor podjetja LPT Andrej Orač, od katerega gostinci najemajo prostor za svoje stojnice, je zapečatenje stojnic označil za nezakonito, saj dejavnost stojnic vidijo kot tržnično in ne sejemsko. Tudi odvetnica podjetja (in s tem štirih najemnikov, ki so jim stojnice zapečatili) Nataša Pirc Musar meni, da najemniki niso naredili ničesar narobe. "To, kar se je zgodilo, je res absurd," pravi. Nekateri gostinci zdaj pričakujejo tudi denarne kazni, čeprav postopek zanje še ni stekel.

V četrtek so inšpektorji finančne uprave (FURS) zapečatili štiri stojnice na Pogačarjevem trgu, ki so med drugim ponujale hrano in kuhano vino. Vlada je namreč z odlokom prepovedala prodajo hrane in pijače na stojnicah božičnih sejmov, med katere FURS uvršča stojnice na Pogačarjevem trgu.

Ni pa prepovedala delovanja tržnic. V občinskem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), ki je najemodajalec prostorov na tržnici in je v svojo tržnično dejavnost vključil tudi gostince, ki so jim v četrtek zaprli stojnice, menijo, da FURS za zapečatenje stojnic nima pravnih argumentov. “FURS neutemeljeno trdi, da naši najemniki svojo dejavnost izvajajo kot sejemsko dejavnost. To nikakor ne drži. Izvajajo jo kot tržnično,” je zapisal direktor podjetja LPT Andrej Orač in zatrdil, da so inšpektorji finančne uprave stojnice zapečatili nezakonito.

Iskanje javnega interesa

“Inšpekcijski postopki se vedno vodijo v javnem interesu. V konkretnem primeru menimo, da ta očitno ni izkazan,” je zapisal direktor LPT Orač.

V podjetju LPT pojasnjujejo, da veljavni odlok nesporno dopušča uživanje hrane in pijače ob izpolnjenem PCT pogoju v zaprtih prostorih (restavracije, gostilne, bari), prav tako za izvajanje sejemske dejavnosti nesporno zahteva izpolnjevanje PCT pogoja. “Ni torej najti javnega interesa, ki bi opravičeval prepoved uživanja hrane in pijače na sejemski prireditvi na odprtih površinah ob dejstvu, da javni interes ni prizadet, če se lahko pod pogojem PCT hrana in pijača strežeta v zaprtih prostorih. Stroka nas je večkrat opozorila in ni razloga, da ji ne bi verjeli, da obstaja večje tveganje za prenos virusa v zaprtih prostorih,” menijo v podjetju.

“To, kar se je zgodilo, je res absurd”

“Najemniki imajo identično razlogovanje in argumente, ker je to, kar se je zgodilo, res absurd,” je za N1 dejala odvetnica Nataša Pirc Musar iz odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle, ki zastopa podjetje LPT in z njim tudi štiri najemnike prostorov na Pogačarjevem trgu, katerih stojnice so v četrtek zapečatili inšpektorji finančne uprave. “Dejavnost tržnic po veljavnem odloku ni vezana na izpolnjevanje pogoja PCT, zato menimo, da naši niso naredili ničesar narobe. Ta dejavnost se lahko izvaja na odprtih in v zaprtih prostorih, po istem odloku pa je tudi v okviru teh dejavnosti omogočena strežba hrane in pijače,” je pojasnila.

Pirc Musar je navedla še dodatno podporo k odzivu direktorja podjetja LPT, ki je objavljena na vladni spletni strani. Ta navaja, da pogoj PCT ni potreben pri oskrbi z osnovnimi življenskimi potrebščinami in izdelki, kamor se štejejo prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila in pijačo, vključno s prodajo živil in pijač zunaj prodajaln, kjer so po besedah Pirc Musar izrecno omenjene tržnice, premične stojnice in podobno. “Tukaj je veliko nedoslednosti in še enkrat poudarjam, da naši najemniki dejavnost opravljajo na tržnici, kot jo opravljajo recimo na primerljivih lokacijah v BTC v Ljubljani, tržnicah v Mariboru in Kopru,” je pojasnila. Kot smo poročali, so stojnice v Mariboru v petek (po tem ko so jih znova odprli) sicer obiskali inšpektorji, ki pa nepravilnosti niso odkrili.

FURS vztraja pri sejemski dejavnosti

Na FURS so za N1 navedli, da jim zakon o nalezljivih boleznih daje pravico in dolžnost odrejanja ukrepov, med katerimi je tudi prepoved opravljanja dejavnosti in izrek ukrepa zapečatenja poslovnih ali proizvodnih prostorov, objektov ali drugih prostorov, v katerih se opravlja dejavnost, oziroma delovnih sredstev, naprav in opreme, s katero se opravlja dejavnost.

Kot so navedli, so stojnice zapečatili dan po tem, ko so gostincem ustno izrekli prepoved opravljanja dejavnosti. “Ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti se je izrekel zavezancem, kjer so bile ugotovljene kršitve odloka zaradi izvajanja gostinske dejavnosti strežbe jedi ali pijač na sejemski prireditvi na odprtih površinah (samostojna premična stojnica, premične stojnice v nizu ali skupini), ki je z vladnim odlokom prepovedana,” so zapisali na FURS.

Stojnica na Pogačarjevem trgu
Borut Živulović/BOBO

Zavezancem, pri katerih so nepravilnost ugotovili, je bila predhodno dana možnost, da v določenem času zaključijo z izvajanjem gostinske dejavnosti v nasprotju z vladnim odlokom, so pojasnili na FURS. “S tem se je pri izbiri ukrepov upoštevalo načelo sorazmernosti; sprva je bila zavezancem izrečena prepoved opravljanja dejavnosti in dana možnost, da to izvedejo sami, ker pa zavezanci izrečenega ukrepa niso upoštevali, so se nadaljnji ukrepi ob upoštevanju stopnje ogroženosti zdravja in življenja ljudi glede na gibanja prebivalstva na neposredno ogroženih območjih postopoma stopnjevali v smislu zapečatenja prostorov, kjer se je izvajala gostinska dejavnost v nasprotju z vladnim odlokom,” so navedli na FURS.

Na finančni upravi so dodali, da za nespoštovanje zakona o nalezljivih boleznih sledi prekršek, niso pa jasneje navedli, kakšen in za koga. Ostalih podrobnosti zaradi davčne tajnosti niso razkrili.

Bodo najemniki dobili globe?

Po zakonu o nalezljivih boleznih so za ravnanje v nasprotju z ukrepi pristojne inšpekcije (med katerimi so prepoved gibanja, prepoved zbiranja, omejitev ali prepoved prometa posameznih vrst blaga in izdelkov ter odreditev drugih ukrepov) predpisane tudi denarne globe. Globa za samostojne podjetnike znaša od dva tisoč do petdeset tisoč evrov, za pravne osebe med štiri tisoč in sto tisoč evrov, za odgovorne osebe pravnih oseb ali samostojnih podjetnikov posameznikov pa od štiristo do štiri tisoč evrov, je zapisano v zakonu o nalezljivih boleznih. 

Eden od najemnikov hišic David Šestič je za N1 potrdil, da glob za zdaj niso dobili, jih pa pričakujejo. “Inšpektorji so najprej rekli, da nas bodo oglobili, potem, da ne. Niso se opredelili,” je dejal in namignil, da odločitev glede tega, ali bodo globe prejeli, ni bila jasna. Pravi, da vladni odlok spoštujejo, nadalje pa bodo delovali v skladu z odločitvami in navodili podjetja LPT, od katerega najemajo prostor za svojo stojnico na Pogačarjevem trgu.

Tudi Pirc Musar je za N1 navedla, da so najemniki dobili le tako imenovano ureditveno odločbo, s katero je FURS po odloku odredil neopravljanje dejavnosti do odprave prekrškov. Kot pravi, težko napove, ali bo zapečatenju stojnic sledila tudi globa. “Upam, da ne, ker je dejavnost zdaj ustavljena,” je dejala.

Pojasnila je, da sta inšpekcijski in prekrškovni postopek dva ločena postopka. Medtem ko se je inšpekcijski postopek zaključil z zapečatenjem stojnic, prekrškovni postopek (še) ni stekel. “V prekrškovnem postopku morajo dobiti tudi vabilo za izjasnitev, ugovor, zahtevo za sodno varstvo in podobno,” je pojasnila. Pirc Musar je dejala, da poskušajo tudi z zahtevo za izdajo začasne odločbe, ki bo zaključena predvidoma v naslednjem tednu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje