Številne države članice Evropske unije so danes pozdravile politični dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom o evropskem paktu o migracijah in azilu. Prepričane so, da bo ta razbremenil migracijski pritisk, s katerim se mnoge od njih že dlje časa spopadajo. Do dogovora pa je pričakovano kritična Madžarska, ki ga po navedbah zunanjega ministra Petra Szijjarta tudi odločno zavrača.
Dogovor oziroma pakt o migracijah in azilu so nekateri visoki politični predstavniki Evropske unije označili za zgodovinski dogovor. Pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta so ga dosegli po dobrih 18 urah pogajanj, Evropska unija pa bo s paktom, ki bo moral biti še potrjen, celovito uredila upravljanje migracij.
Po naznanitvi dogovora so številne države članice Unije pozdravile pakt o migracijah in azilu, Madžarska omenjeni pakt odločno zavrača, kritični pa so tudi v številnih nevladnih in človekoljubnih organizacijah.
Nemški kancler Olaf Scholz je prepričan, da bo dogovor razbremenil države, ki se spopadajo z migracijskim pritiskom, vključno z Nemčijo, in omejil nezakonite migracije. Sprejetje dogovora je kot pomembno odločitev Evropske unije označila nemška notranja ministrica Nancy Fraser in dodala: “Če želimo ohraniti Evropo odprtih meja, moramo zaščititi zunanje meje.”
Annalena Baerbock, nemška zunanja ministrica, je na družbenem omrežju X zapisala, da je vsak sporazum v Bruslju vedno kompromis. “Države članice EU so zdaj prvič dolžne pokazati solidarnost. Nečloveške razmere na zunanjih mejah Unije ne smejo postati obraz, ki ga Evropa kaže svetu,” je zapisala. Dodala je, da sicer Nemčiji v dogovor ni uspelo vstaviti dela glede splošne izvzetosti otrok in družin iz mejnih popkov, a da bodo zagotovili, da se bodo ti izvajali na pošten, urejen in pravičen način.
“Potrditev pakta je velik uspeh za Evropo in Italijo, ki bo sedaj lahko računala na nova pravila za upravljanje migracijskih tokov in boj proti trgovcem z ljudmi,” pa je dejal italijanski notranji minister Matteo Piantedosi.
Pojasnil je, da sta Svet EU in Evropski parlament pripravila “uravnoteženo rešitev, da se države EU, ki so še posebej izpostavljene migracijskim pritiskom, ne bi več počutile osamljene”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“20. december 2023 se bo zapisal v zgodovino kot dan, ko je EU dosegla prelomni dogovor o novem sklopu pravil za upravljanje migracij in azila,” je na omrežju X zapisala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Tudi španski premier Pedro Sanchez je prepričan, da bo dogovor olajšal obvladovanje prihodov migrantov v Španijo. “Omogočil nam bo nekaj zelo pomembnega, in sicer izboljšanje upravljanja meja ter bolj humano in usklajeno upravljanje migracijskih tokov,” je poudaril.
Grški premier Kiriakos Micotakis je izrazil zadovoljstvo nad doseženim dogovorom. “Dogovor je pomemben evropski odgovor na velika nacionalna prizadevanja za izvajanje stroge, a pravične politike priseljevanja,” je dodal.
Sprejetje dogovora je pozdravil tudi odhajajoči nizozemski premier Mark Rutte in ga označil kot “velik preboj”. Po njegovih besedah bo sporazum pripomogel k večjemu nadzoru nad migracijami in k boljšim in hitrejšim azilnim postopkom na zunanjih mejah EU. Ob tem se je Rutter zahvalil tudi španskemu predsedstvu Svetu EU in pogajalcem za “neutrudna prizadevanja”.
Vodja visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi je čestital EU in Evropski komisiji za “dosežen politični dogovor” in ga označil za zelo pozitiven korak. Ob tem je poudaril, da je UNHCR pri izvajanju dogovora pripravljen pomagati.
Madžarska: Odločno zavračamo dogovor
Madžarska na čelu s premierjem Viktorjem Orbanom pa sprejetju dogovora po pričakovanjih ostro nasprotuje. Po besedah madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta Madžarska odločno zavrača dogovor Evropske unije o migracijah in azilu.
“Nikogar ne bomo spustili v državo proti svoji volji. Nihče iz Bruslja ali od drugod nam ne more ukazovati, koga lahko spustimo,” je opozoril in dodal, da Madžarska nasprotuje tudi morebitnemu kaznovanju zaradi svojega stališča.
Kritike tudi s strani nevladnih in človekoljubnih organizacij
Več deset nevladnih in človekoljubnih organizacij, ki pomagajo prebežnikom – med njimi so Amnesty International, Oxfam, Save the Children – so izrazile kritiko in nasprotovanje spremembam, ki jih prinaša sprejetje dogovora. Po njihovem mnenju bo sporazum ustvaril krut sistem na področju pravic prebežnikov.
Nevladna organizacija Oxfam je v odzivu na dogovor o migracijah in azilu zapisala, da bo nov sveženj zakonov v mnogih pogledih veliko slabši od obstoječega sistema. “Gre za nevarno rušenje ključnih načel človekovih pravic in begunske zakonodaje,” je zapisala strokovnjakinja za migracije Stephanie Pope, ki deluje v Oxfamu.
Po besedah direktorice urada Amnesty International za evropske institucije Eve Geddie bo pakt “skorajda zagotovo povzročil, da bo več ljudi dejansko pridržanih na mejah Evropske unije”. Opozorila je tudi, da bodo zaščitni ukrepi za ljudi, ki prosijo za azil v državah članicah EU, manjši, saj bo več ljudi preusmerjenih skozi nestandardne mejne azilne postopke.
“Namesto da bi države članice dajale prednost solidarnosti s premestitvami in krepitvijo sistemov zaščite, bodo sedaj države lahko preprosto plačevale za krepitev zunanjih meja ali financirale države zunaj EU, da bi ljudem preprečile dostop do Evrope,” je zapisala Geddie.
Iz nemške nevladne organizacije Sea Watch so sporočili, da omenjeni sporazum oziroma dogovor ne bo pomagal rešiti niti enega življenja. Po njihovem mnenju sporazum predstavlja “zgodovinski neuspeh in poklon desničarskim strankam v Evropi”.
Po njihovih besedah se je s sporazumom o skupnem evropskem azilnem sistemu (CEAS) EU odločila formalizirati status quo, v katerem so nasilje, zanemarjanje, mučenje in prepuščanje ljudi smrti vsakodnevna praksa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med drugim bo pakt po njihovi oceni migrantom omejil dostop do zaščite z uvedbo hitrih azilnih postopkov. Obenem jih bo izoliral, s tem, ko jih bodo pristojni zadrževali v oddaljenih sprejemnih centrih. Dogovor, kot so še zapisali, prav tako ne ponuja nobenih varnih in zakonitih poti za iskanje zaščite v EU.
“Vse to bo prisililo še več ljudi, da bodo skušali pobegniti po morju in bodo izbirali vedno bolj nevarne poti. Tako bo vedno znova izgubljenih več življenj,” je Sea Watch še zapisala v izjavi.
Po danes doseženem političnem dogovoru bosta morala Svet EU in parlament razrešiti še nekatera tehnična vprašanja, nato pa bosta morali obe instituciji zakonodajo, ki jo je Bruselj predlagal že septembra 2020, še dokončno potrditi. Cilj je, da bi to storili pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje