Kaj nutrije počnejo v Sloveniji?

Magazin 23. Maj 202306:06 3 komentarji
nutrija
PROFIMEDIA

Prve nutrije so pri nas omenili leta 1937. Danes jih lahko videvamo predvsem v porečju Ljubljanice in Rižane. A kako so tja prišle?

Kdaj natančno in od kod so prve nutrije prišle v Slovenijo, ni znano.

Glodalec, ki ga nekateri zamenjujejo z bobrom ali pižmovko, je doma z južnih predelov Južne Amerike. V 19. stoletju jih pri nas zagotovo še niso poznali, saj jih slovenski naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec v svojih delih Domače in tuje živali v podobah in Naše škodljive živali v podobi in besedi ne omenja. Projektna naloga o naravovarstveni problematiki nutrije in pižmovke v Krajinskem parku Ljubljansko barje iz leta 2019 omenja, da naj bi bili prvi podatki o pojavljanju nutrije objavljeni v letu 1937 na območju kožuhovinske farme v Pobrežju pri Mariboru. Kmalu nato naj bi lovci nekaj osebkov odstrelili tudi na Ptujskem polju, hkrati pa naj bi si tam celo prizadevali za njihov obstoj.

Da so se nutrije pri nas pojavile prav v 30. letih preteklega stoletja, lahko morda razložimo z dejstvom, da je njihovo krzno takrat postalo mednarodno zanimivo, piše v Wikipedii. Za to naj bi bile najbolj zaslužne takratne hollywoodske zvezde, na primer Greta Garbo.

Nutrije naj bi gojili tudi ob Rižani pri Kopru, ena farma naj bi bila tudi na Ljubljanskem barju.

Tako je pojav nutrij v slovenski naravi mogoče najverjetneje pripisati pobeglim ali izpuščenim živalim s teh farm. Porečje Rižane in Ljubljanice sta namreč območji, kjer največkrat lahko srečamo prostoživeče nutrije, posamezne pa so opazili tudi ob Savi in Muri.

Natančnih podatkov o razširjenosti nutrij pri nas nimamo, tako da ni jasno, kjer so nutrije že vzpostavile stabilno populacijo. V nalogi je omenjeno, da naj bi se nutrije na Ljubljanskem barju razmnoževale že vsaj v zgodnjih 90. letih preteklega stoletja. Eden od virov, ki jih navaja projektna naloga KP Ljubljansko barje, kot morebitno novo žarišče navaja tudi porečje Vipave.

Iz poročila LD Škofljica: “… prestrašeni so občani naselja Lanovo”

Nutrija danes pri nas velja za uspešno invazivno vrsto.

Izjemno prilagodljiva danes osvaja tudi urbana območja, za kar so najlepši primer nutrije na ljubljanski Špici, skoraj v središču mesta. O njihovem vdoru v urbano naselje so leta 2021 poročali tudi lovci s Škofljice na videokonferenci Lovske zveze Slovenije o problematiki divjadi na nelovnih površinah. Takrat so pojasnjevali, da so nutrije, ki so zašle tudi na dvorišče osnovne šole Škofljica, naselja Lanovo Škofljica in otroška igrišča, “postale nadležne, se vzpenjajo na hlače, občasno pride do kakšnega ugriza”. Škofljiški lovci so pri tem opozorili, da je “preštevilna populacija na majhnem prostoru” posledica tega, da ljudje nutrije obilno hranijo, privabljajo in božajo in jih ne vidijo kot potencialnih škodljivcev. V svojem poročilu namreč omenjajo škodo, ki jo pripisujejo nutrijam. “Škoda na bližnjih njivah je velika, bregovi so spodjedeni in prihaja do erozije, prestrašeni so občani naselja Lanovo, pogoste so obgrizene cevi pri avtomobilih itd,” je zapisano v zborniku LZS iz leta 2021.

nutrija, nutrije
PROFIMEDIA

Ljubke, a škodljive

Že omenjena projektna naloga KP Ljubljansko barje omenja, da je bilo v Sloveniji med letoma 2006 in 2019 lovskim družinam prijavljenih 17 škodnih primerov.

Škoda je nastala na kmetijskih kulturah (koruzi), skupaj so jo ocenili na približno 1.100 evrov in dejanskimi stroški v višini približno 1.400 evrov – od tega je bilo 14 prijav izvedenih v loviščih na območju ali v bližini območja Krajinskega parka Ljubljansko barje. Škoda se sicer zdi relativno nizka, v nalogi pa omenjajo izkušnjo iz Italije, kjer nutrijo spremljajo že dlje časa. Kumulativna ekonomska škoda nutrij v sosednji Italiji je med letoma 1995 in 2000 znašala več kot enajst milijonov evrov, piše v nalogi, k temu pa je treba prišteti še več kot dva milijona in pol stroškov upravljanja. Predvidena škoda ob širitvi populacij bi lahko v prihodnosti celo dosegla vrednosti med 9 in 12 milijonov letno, še navaja projektna naloga KP Ljubljansko barje.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje