Redno majsko plenarno zasedanje je državni zbor začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in njegovi ministrski ekipi. Premier med drugim odgovarja na vprašanja o stanju na Radioteleviziji Slovenija, obravnavi medvrstniškega nasilja, oceni škode, ki jo je državnemu premoženju povzročila Magna, ter razpolaganju z "državnim in paradržavnim premoženjem".
Poslanca SDS Zvonka Černača je zanimalo, kakšno je stališče premierja Roberta Goloba in njegove vlade do prodaje Športne loterije Slovenije ter če se s prodajo “kokoši, ki nosi zlata jajca” tudi strinja. Premierja Goloba je pozval, da v kolikor se s prodajo ne strinja, naj pojasni, kaj bo storil, da do te škodljive prodaje ne pride.
Premier Golob mu je odgovoril, da prodajalci športne loterije niso povezani z državo, prav tako pa ne gre za državna podjetja. “Gre za združenja in zveze in Olimpijski komite Slovenije. Tudi sam sem bil presenečen takrat, ko sem za to izvedel, da se taka prodaja pripravlja in moram reči, da si je ne želim. To ne pomeni, da ima vlada na tem področju kakšne posebne pristojnosti,” je dejal premier.
Golob je ob tem tudi poudaril, da so bile vse pretekle izkušnje prodaj tujim skladom “brez izjeme slabe”.
“Tuji skladi so preoblikovali uspešna podjetja in jih potem bistveno dražje prodali naprej. V razgovorih, ki smo jih že imeli in jih bomo še imeli z upravljavcem državnega premoženja, to je s SDH-jem, bomo preučili možnosti, na kakšen način se lahko država posredno vključi v ta postopek,” je še dodal Robert Golob.
Poslanec Černač z odgovorom premierja ni bil zadovoljen, dejal je tudi, da je premierjeve besede mogoče razumeti tudi kot “zeleno luč” prodaji Športne loterije Slovenije, zato je zahteval, da se o morebitni prodaji opravi tudi razprava na naslednji seji državnega zbora.
Medvrstniško nasilje: Pri tem ne bomo imeli popolnoma nobene tolerance
Drugo poslansko vprašanje je premierju Golobu postavil vodja poslancev Nove Slovenije Janez Cigler Kralj, ki ga je zanimalo, ali se namerava vlada lotiti nujno potrebnih zakonskih sprememb za učinkovito obravnavo medvrstniškega nasilja.
Posamezni primeri medvrstniškega nasilja in statistični podatki namreč po mnenju NSi nakazujejo skrb vzbujajoč trend, da je medvrstniškega nasilja veliko, to postaja vedno bolj brutalno, zato si pred tem problemom ne smemo zatiskati oči. Ob tem so spomnili, da je bil v slovenskih šolah organiziran dan kulture, nenasilja in strpnosti, drugih ukrepov pa ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ni napovedalo, kar po oceni NSi kaže, da se ministrstvo, ki je po njihovih navedbah preslišalo opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez spremembe zakonodaje medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati, ne zaveda resnosti problema.
Predsednik vlade Robert Golob je Ciglerju Kralju odgovoril, da če želimo skupaj preprečevati medvrstniško nasilje, se moramo začeti sami temu primerno obnašati. Če želimo preprečiti širjenje sovraštva po spletu in digitalnih kanalih, pa se moramo mi z zgledom temu odpovedati, je dejal premier.
“Pripravljeni so normativi in celo usklajeni s šolskim sindikatom, ki bodo ojačali socialno funkcijo socialnih delavcev, zato da bomo imeli na področju medvrstniškega nasilja strukturo v šolah, ki bo lahko nudila učinkovito podporo našim otrokom,” je v odgovoru dejal Golob. Ob tem je še dodal, da je zakon o šolstvu že v javni obravnavi in da bodo vsi ustrezni predlogi vključeni v spremembe.
Glede dveh nedavnih strelskih pohodov, ki sta pretresla Srbijo, pa je premier dejal, da je pri tem odigrala določeno vlogo tudi prevelika količina orožja, ki ga imajo ljudje po domovih. Poudaril je, da je prav dostop do orožja tisto, kar po celem svetu pripelje do tega, da so posledice medvrstniškega nasilja vse bolj katastrofalne.
Dodal je še, da pri medvrstniškem nasilju ne bodo imeli nikakršne tolerance.
“V Novi Sloveniji menimo, da je skrajni čas za ukrepanje. Pisanje akcijskih načrtov in neučinkoviti pogovori, visoko leteče besede ne zadostujejo več,” pa je Golobu odvrnil Cigler Kralj. Dejal je, da je treba okrepiti odgovornost staršev pri vzgoji otrok in jim pri tem zagotoviti ustrezno podporno okolje in strokovne programe. V NSi še menijo, da bi bilo treba dati ravnateljem in učiteljem več pooblastil pri ukrepanju, da se lahko samostojno odločijo o izbiri vzgojnih ukrepov, ki bodo v dolgoročno korist otrok.
“Šolam moramo vrniti ustrezno pedagoško avtoriteto in učinkovita orodja za vzpostavljanje in držanje šolskega reda,” je še poudaril vodja poslancev NSi.
“RTVS ostaja trn v peti vaše vlade”,
Poslanec SDS Andrej Hoivik je premierja Roberta Goloba povprašal o stanju na RTV Slovenija in o napovedanem odpoklicu nekaterih programskih svetnikov. “Glavni trn v peti vaše vlade še vedno ostaja javni medij na Kolodvorski ulici. Podreditev RTVS ni uspela tako hitro, kot ste si sami želeli,” je v uvodu poslanskega vprašanja dejal poslanec Hoivik.
Dejal je, da se je Golobova vlada “ustrelila v koleno” z vladno novelo zakona o zavodih, prav tako pa ji je očital hude politične pritiske na ustavno sodišče, ki pa doslej še niso zalegli. “Svoje nelegalne namene ste zdaj naprtili kolegici Janji Sluga, ki bo v vašem imenu osvobodila RTVS glasov tistih programskih svetnikov, ki jih ne prenesete,” je še dodal Hoivik.
“Zato vas, gospod Golob, sprašujem: Je kritično poročanje RTVS, ki vam nastavlja ogledalo ob 10 odstotni inflaciji, ob mizernih pokojninah, vse daljšim čakalnim vrstam v zdravstvu, ob podražitvah avtocestnih vinjet, ob vašem političnem podrejanju policije, še vedno neurejeni dolgotrajni oskrbi, zvišanju cen študentske prehrane, kar 3- milijardnem primanjkljaju v državnem proračunu preveč za vas,” je vprašal poslanec SDS.
Predsednik vlade Robert Golob mu je odgovoril, da je bila glavna predvolilna obljuba Gibanja Svobode, da bodo RTVS iztrgali iz rok politike – katerekoli politike. “Ne želim, da je RTVS trobilo katerekoli desne stranke. Enako si ne želim, da bi bilo trobilo Svobode. In tudi ne bo,” je dejal premier. Ob tem je še dodal, da je bilo pomembno, da je bil sprejet zakon o RTVS, s katerim bodo javno radiotelevizijo osvobodili vseh strank.
Zako pa, tako premier Golob, v veljavo ni stopil zaradi nedelovanja pravne države. Golob je ob tem tudi apeliral na ustavno sodišče, da končno sprejme svojo odločitev glede prihodnosti javne radiotelevizije.
“Pomembno je, da je RTV upravljan zakonito s strani zakonito imenovanih organov in ne da imamo danes situacijo, v kateri dobesedno vsi sklepi, ki jih je sedanji programski svet sprejemal, padajo na sodiščih, tako sklepi o imenovanju generalnega direktorja kot sklepi o razrešitvi prejšnjih direktorjev. Sodišča so zelo jasna, delovanje je nezakonito,” je navedel Golob in se obregnil ob nedavne odločitve sodišč, da je bil v. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough na položaj imenovan nezakonito, kot je bila nezakonita tudi razrešitev nekdanje direktorice televizije Natalije Gorščak.
Golob: “V primeru Magne ne gre za zgodbo o uspehu, temveč ravno obratno”
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je predsedniku vlade zastavil vprašanje v zvezi z oceno škode državnemu premoženju zaradi odstopa Magne od pogodbenih zavez o zagotavljanju javne koristi pri vzpostavitvi obrata v Hočah ter morebitni politični, kazenski in odškodninski odgovornosti vpletenih pri pripravi poslov.
“Zanima me, ali država glede na te izkušnje morda pripravlja kakšno skupno oceno škode, ki je nastala zaradi tega posla in kakšna je ocena te škode? Ali glede na to, kako se je stvar iztekla, ali država razmišlja o tem, da bi tudi tiste, ki so bili vpleteni v ta posel – v prvi vrsti z nekdanjim ministrom Zdravkom Počivalškom – tudi poklicala k odgovornosti,” je zanimalo Tašnerja Vatovca.
Premier Robert Golob mu je odgovoril, da v primeru hoške tovarne Magna ne gre za zgodbo o uspehu, temveč ravno obratno. “Gre za projekt, ki je imel ogromno obetov, ne samo obljub, tudi dejanskih investicij z vseh strani, ukrepov, ki so šli v razlaščanje in uničevanje najboljših kmetijskih zemljišč, zato da smo zgradili, megalomanski kompleks, ki pa v tem trenutku sploh ne služi svojemu namenu. S predstavniki Magne potekajo pogovori, ki bodo dali dva odgovora,” je dejal Golob.
Ob tem je predsednik vlade še poudaril, da je zgodba Magne hkrati tudi zelo dobra lekcija, česa naj v državi ne počnemo oziroma čemu se je treba v prihodnje izogniti. Spomnil je, da je za vzpostavitev te tovarne bilo izpeljanih mnogo ukrepov, ki jih je na kakšnem drugem koncu države pravzaprav nemogoče izpeljati.
Avtomobilska industrija je za celo Evropo ena najpomembnejših industrij in podpora njenih projektov se mu zdi povsem normalna. “Vendar način, kako je potekala investicija v Hočah, in način, kako mi podpiramo avtomobilsko industrijo, sta pa kot dan in noč,” je dodal.
Sam meni, da je treba podpirati takšne investicije, ki jih napove uveljavljen investitor, ki že ima v Sloveniji svoje tovarne, svoje zaposlene in svoje znanje ter želi dodatno razvijati obstoječe lokacije. “Takrat ga moramo res podpreti, brez obotavljanja,” je poudaril.
“Ko pa pride k nam nekdo, ki v Sloveniji sploh še ni bil prisoten, ter si želi čim ceneje pridobiti zemljo in infrastrukturo ter še državni denar, takrat je pa treba dejansko trikrat razmisliti in se najraje tudi zahvaliti,” je dejal. Država mora vlagati v znanje in s tem pomagati industriji, da ohranja in povečuje svoje globalne deleže, predvsem pa ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, je pozval.
Poslanci bodo sicer na tokratni redni seji med drugim obravnavali rebalans proračuna, predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim želi koalicija preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje