Prejšnji teden je bil v Sloveniji lastnik indijske družbe, vredne več sto milijonov evrov. Na stari celini išče inženirska proizvodna podjetja, ki sodelujejo s farmacevtsko industrijo. Zakaj je obiskal Ljubljano in kaj ga je prepričalo, da se bo v Slovenijo še vrnil? Svoje razloge je pojasnil za N1, ob tem pa povedal tudi, kakšen je danes, ko globalne velesile na novo mešajo karte svetovnega gospodarstva, položaj Indije.
Ob prvem vprašanju Aloku Bectorju, kaj ga je prineslo v Slovenijo, pokaže na poslovnega partnerja, ki je sedel za našim omizjem. “Marzio je moj brat v tem delu sveta,” doda.
Indijski poslovnež je prejšnji teden skupaj z italijanskim kolegom Marziem Mercurijem obiskal Ljubljano. Mercuri je farmacevt, ki v tej industriji deluje trideset let in se odkrito zanima za poslovne priložnosti pri nas. Te pa je predstavil tudi Bectorju, lastniku družinskega podjetja Bectochem s sedežem v Mumbaju in enemu od šestih članov uprave, ki doma upravlja družbo s 400 zaposlenimi. Podjetje iz Indije se predstavlja kot vodilni razvijalec, ponudnik in dobavitelj proizvodnih strojev za farmacevtsko industrijo, njihovo opremo pa uporabljajo farmacevti na petih celinah. Letni prihodki družbe presegajo 137 milijonov dolarjev oziroma dobrih 125 milijonov evrov.
Kot pravi Alok Bector, v zadnjem času veliko potuje po Evropi. Na svoji poti se srečuje s podjetniki, ki bi jih zanimalo sodelovanje, na sončno stran Alp je, ob krajšem postanku v Italiji, za en dan prišel iz Nemčije.
“Nemčija je skupaj z Italijo v svetovni špici farmacevtskega inženiringa in tam potekajo nekateri največji sejmi. Ravno ta trenutek (pogovarjali smo se preteklo sredo, op. a.) se v Düsseldorfu odvija sejem Interpack. Pot nas je zapeljala tudi do vašega dela regije, kajti kot podjetje smo že od 1978, torej od svojega začetka, del farmacevtskega inženiringa, sem pa smo prišli, da vidimo, kaj so sodobne tehnologije. Naša industrija v Indiji zaostaja z inovacijami. Seveda smo Indijci v zgodovini bili inovatorji, v matematiki smo zasnovali ničlo, kot jo poznamo danes, predvideli smo, da je Zemlja okrogla, in tako naprej. Za tem smo izgubili zagon, a se hitro spet vračamo,” razloge za obisk stare celine navaja Bector, ki želi pridobljeno znanje na sejmih prenesti v domačo proizvodnjo.
Obiski srednje Evrope so tako načrtovani, vseeno pa ju je živahen sektor inženiringa v Sloveniji presenetil: “Za nekatera podjetja smo že slišali, kljub temu pa smo izrazito pozitivno presenečeni.”
Zanimajo ga inovacije, a to ni glavni razlog obiska
Čeprav ga zanimata tehnologija in znanje slovenskih podjetij, pri nas ne izključuje morebitnih prevzemov, medtem ko išče nove poslovne partnerje.
Družbo Bectochem danes sestavlja pet samostojnih enot, v vsaki od teh je med investitorji družina Bector. Pri tem sodelujejo z različnimi partnerji in v eni od divizij razmišljajo o nakupih srednjevelikih podjetij. “V Evropi vidimo kar nekaj primerov, ko se podjetnik ali lastnik podjetja pri svojih šestdesetih ali petinšestdesetih letih umika v pokoj, saj nima načrta za nasledstvo. Iščemo tovrstne priložnosti za nakupe, vseeno pa je glavni razlog za obisk Slovenije spoznati inženirska podjetja, ki bi jih v Indiji zanimala ustanovitev skupnega podjetja, predvsem na področju biofarmacije. Gre za obetaven sektor, ki ponuja nove dozirne oblike zdravil, ki se lažje absorbirajo v človeško telo. Injekcija, inhalacije ali obliž lahko denimo zagotavljajo enostavno in hitro absorpcijo, zaradi tega se vse več dozirnih oblik pomika v biofarmacijo oziroma podobna biološka zdravila,” razlaga sogovornik, ki pravi, da že zdaj ponujajo opremo za proizvodnjo bioloških zdravil.
Alok Bector je v Indiji že postavil skupno podjetje z zahodnimi partnerji na omenjenem področju. Sodeluje z Nemci, Švicarji in Irci, ob farmaciji pa so dejavni tudi na drugih področjih. Ena od divizij njegove družbe ponuja stroje za proizvodnjo hrane, pri čemer pravi, da se stranke pogosto prekrivajo, kar naj bi celotni skupini in novim partnerjem v izhodišču zagotavljalo večjo dostopnost na trgu.
Slovenski podjetniki so se pripravljeni pogovarjati
Skupaj z italijanskim partnerjem se je v Sloveniji srečal s tremi podjetji – imen ni razkril, dve sta bili še posebej zanimivi, pravi. Eno je bilo zagonsko, drugo veliko podjetje, ki, tako Bector, razpolaga s spektakularnim inženiringom. “V vseh svojih potovanjih nisem še nikoli videl tako izpopolnjenih proizvodnih linij, pa sem prepotoval že veliko.”
In kako so se na ponudbe o partnerstvih odzvali slovenski podjetniki? Kot razlaga, so ti bolj odprti za pogovore kot nekateri uveljavljeni evropski igralci. “Opazili smo, da je slovenska skupnost mlada, izvedeli pa smo tudi, da imate izjemne fakultete in univerze. Mlajša generacija se zdi zavzeta in polna energije – kar si zada, želi tudi izvesti. Zares smo zadovoljni, da smo tukaj,” izpostavlja, ob tem pa dodaja, da enaka odprtost podjetnikov ni samoumevna povsod po Evropi, zato se bo v Slovenijo še vrnil.
“Lahko poskušaš na vse načine, a Kitajske ne moreš odpisati”
Na vprašanje, ali evropske države uresničujejo svoje napovedi, da bodo v farmaciji postale bolj samozadostne in obenem neodvisne od proizvodnje na Kitajskem, Bector odgovarja, da je to težko uresničiti. Po njegovih besedah ljudje po svetu sicer želijo biti del strategije, ki spodbuja tuje investicije v drugih državah v razvoju, ne zgolj na Kitajskem (sogovornik je to strategijo opisal kot “China-plus-one policy”), vendar pa azijska velikanka že danes pomeni velik zalogaj denimo za Indijo, ki je v tej strategiji pogosta partnerica Evrope.
Izziv je že sama velikost kitajske proizvodnje aktivnih farmacevtskih sestavin, ki jih v svojih procesih potrebujejo proizvajalci zdravil. Proizvodne kapacitete so namreč ponekod na Kitajskem tako velike, da jim je praktično nemogoče konkurirati.
“Večina vlad, med njimi indijska, poskuša pomagati s subvencijami, ampak tukaj je ekonomija obsega. Kakšno kapaciteto boš postavil, da bo relevantna? Lahko poskušaš na vse načine, a Kitajske ne moreš odpisati. Podobno velja tudi za Indijo, kjer pa je ključna cena proizvodnje. Naj dodam, da je Indija država z največjim številom obratov, ki jih odobri ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) in niso locirani znotraj ZDA. Vloga Indije je vidna pri proizvodnji generikov, ki jih je po svetu prodanih veliko. Pri nas so zagotovljeni nizki stroški ob visoki kakovosti,” pravi Bector, ki obenem spomni, da je zgodba povsem drugačna za nova in inovativna zdravila, pri katerih indijska proizvodnja ni ekonomsko smiselna. “Prodajna cena se ne ujema s ceno proizvodnje. Predpostavljajmo, da takšno zdravilo prodajate za sto evrov, strošek dela pa predstavlja manj kot pet odstotkov tega. Takšnih molekul potem nima smisla proizvajati v Indiji,” pojasni.
Indija ne pozna problematike pomanjkanja kadrov
Domovina Aloka Bectorja je od aprila letos tudi država z največjim številom prebivalstva na svetu. V največji državi Južne Azije danes živi 1,43 milijarde prebivalstva, s čimer je Indija po več kot petdesetih letih s prvega mesta izrinila Kitajsko.
Ta košček sveta je obenem med najgosteje poseljenimi regijami, saj tam živi več kot petina svetovnega prebivalstva. Tako niti ni presenečenje, da se Indija ne srečuje s problematiko pomanjkanja kadrov, ki je že vsaj pet let trn v peti zahodnih gospodarstev, problematika pa naj bi se ob želenem razvoju gospodarstva še poglabljala.
“Te težave v Indiji ni. Imamo veliko univerz in inštitutov, zato bomo imeli največjo delovno silo inženirjev na svetu, pa tudi največje število usposobljenih delavcev, kot so električarji, varilci ali drugi obrtniki. Ta skupina indijskega prebivalstva je verjetno tudi najmlajša na svetu. Edini izziv, ki ga imamo pri kadrih, so primerna poklicna usposabljanja, in kar delajo podjetja po državi, je, da usposabljanja za približno pol leta izvajajo na samem mestu, kjer bo delo potekalo. Za nas pomanjkanje kadra ni težava,” je jasen Bector.
Pa lahko delavce iz Indije pričakujejo njegovi partnerji v Sloveniji, ki delovno silo krvavo potrebujejo? To postane izziv, odgovarja: “Ob prihodu indijskih delavcev se bodo pokazale velike razlike v jeziku in kulturi. Bi lahko indijske delavce pripeljal v Nemčijo ali Slovenijo? Ja in ne. V Indiji imamo nekatera zelo dobra podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme in že uspešno zagotavljajo delavce. Menim pa, da bi bila preveč zahtevna naloga pripeljati na primer električarje. Med drugim že zato, ker imamo drugačne varnostne standarde.”
Težave z evropskimi standardi
Alok Bector tako verjame, da je Indijo smiselno dojemati kot področje za izdelavo komponent, ki jih lahko nato države uvozijo in uporabijo po svojih standardih.
Ravno pogovor o standardih pa pokaže še drugo plat obiska v Sloveniji. Čeprav podjetje Bectochem dobavlja opremo za proizvodnjo strojev za farmacevtsko industrijo, tega ne načrtuje za našo regijo. “Moja primarna ideja je, da ustvarim skupno podjetje, kjer bi nam lokalni partner iz te regije zagotovil tehnično znanje in usposobil naše zaposlene. Sledila bi vzpostavitev podjetja v Indiji, kjer bi podjetje tudi oglaševali. Partner bi lahko komponente, ki jih proizvaja v Indiji, pripeljal v svojo domačo državo, kot to že dela naša konkurenca, vse pa je odvisno od tega, kako aktiven in odprt si v skupnem podjetju,” je prepričan sogovornik, ki pravi tudi, da lahko njegovi partnerji v Evropi opremo prodajajo naprej.
Oprema, ki jo proizvajajo v Indiji, namreč ne ustreza tukajšnjim standardom, zato spodbuja ustanavljanje skupnih podjetij, ki lahko dobijo potrebna evropska potrdila za prodajo farmacevtskih strojev. Na ta način bo eden od njegovih partnerjev kmalu opremil proizvodnjo v Italiji, še dodaja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!