Kako prepoznati spletno goljufijo, za kakršno so uporabili podobo slovenske predsednice?

Urad predsednice Republike Slovenije, Urad vlade za komuniciranje in Si-CERT so se odzvali na spletno goljufijo, ki je zlorabila obraz predsednice države Nataše Pirc Musar in podobo vladnih spletnih strani, o kateri smo poročali v sredo.

"Odločno obsojamo zlorabo podobe predsednice republike za širjenje lažnih informacij in zavajanje ljudi," so sporočili iz predsedničinega urada.

Kot so zapisali, gre za nedopustno prakso, katere namen je izkoristiti zaupanje javnosti v institucije in državne predstavnike bodisi za doseganje goljufivih ciljev ali njihovo diskreditacijo.

Opozorili so, naj bo javnost pri tovrstnih spletnih vsebinah posebej previdna, naj ne naseda obljubam o hitrem zaslužku in naj ne posreduje osebnih ali finančnih podatkov.

"Poudarjamo, da predsednica republike ne oglašuje in ne sodeluje pri naložbenih shemah ali finančnih produktih in da so takšne objave lažne ter zavajajoče," so še dodali in sporočili, da so zlorabo prijavili pristojnim institucijam.

UKOM: Storilci izkoriščajo zaupanje v institucije in prepoznavne osebnosti

Da gre še za enega v vrsti primerov zlorabe podob državnih institucij, uradnih spletnih portalov in javnih osebnosti, so zapisali pri Uradu vlade za komuniciranje.

Namen tovrstne zlorabe je zavajanje uporabnikov spleta, ki bi jih prevaranti radi zvabili v past finančnih prevar ali kraje osebnih podatkov.

Storilci pa pri tem pogosto izkoriščajo zaupanje, ki ga javnost namenja državnim institucijam in prepoznavnim osebnostim.

Kot so še zapisali, so na podobne primere že večkrat opozarjali in tudi v tem primeru so objavili opozorilo.

Si-CERT: Samo še ena od številnih različic prevare. Kako jih prepoznati?

"Gre za še za eno v nizu številnih različic kripto-investicijske prevare, na katere opozarjamo prek naših kanalov že od leta 2020," pa so zapisali pri Si-CERT, nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij.

Različice prevare vsebujejo enake elemente, napadalci pa zgolj spremenijo znano osebo, katere identiteto ukradejo, ter ime platforme, so sporočili pri Si-CERT.

Vsi ostali elementi pa ostajajo isti:

- mamljivi naslovi o zaslužku;

- spletna stran, ki je na prvi pogled videti kot novičarski ali portal državne ustanove;

- zgodba znanega Slovenca ali Slovenke, ki opisuje neko neverjetno investicijsko platformo;

- uporaba videoposnetkov znanih Slovencev, pogosto narejenih z uporabo tehnologije globokih ponaredkov (deepfake);

- uporaba strokovnih izrazov, ki laiku lahko dajejo lažen občutek legitimnosti, čeprav gre v resnici za pogosto nelogične in povsem izmišljene trditve;

- omejeno število prostih mest ali bližnji datum za vplačilo;

- začetna investicija 250 evrov. To je znesek, ki ga je marsikdo še pripravljen tvegati, ob prepričanju, da bi mu to lahko rešilo finančno situacijo;

- komentarji uporabnikov, ki opisujejo neverjetne donose, pri čemer so tako uporabniki kot njihovi komentarji izmišljeni.

Kako goljufi delujejo?

"Glavni cilj je pridobiti kontakte podatke potencialnih žrtev," so še zapisali pri Si-CERT in opisali, kaj se zgodi, če kdo oglasu nasede in vplača začetno investicijo.

Sledijo zelo pogosti klici in obljube o visokih zaslužkih. V telefonskem pogovoru žrtvam dajo navodila, kam nakazati 250 evrov, nato pa pošljejo uporabniško ime in geslo za dostop do spletnega portala, na katerem je vidna rast investicij.

Seveda ne gre za realne podatke, ampak za povsem izmišljene številke in grafe, ki jih rišejo sami goljufi, poudarjajo pri Si-CERT.

Zelo kmalu začnejo agresivno prepričevati, da vložijo še več, zalomi se pa takrat, ko žrtev poskuša izplačati "zaslužena" kripto sredstva. Takrat izplačila pogojujejo z novimi vplačili, na primer za plačilo davka, stroškov, provizije in podobno.

Ko žrtev ni več pripravljena vplačevati, enostavno prenehajo komunicirati.

Goljufi in "pomoč" so pogosto ena in ista kriminalna združenja

Še večjo napako mnoge žrtve naredijo, ko same poskušajo na spletu najti informacije, kako povrniti ukradeni denar.

Pri tem zelo hitro naletijo na spletne strani, ki agresivno oglašujejo prek različnih ponudnikov, da lahko žrtvam prevar pomagajo do izgubljenih sredstev.

Vendar se je pogosto izkazalo, da te storitve in investicijske prevare vodijo ista kriminalna združenja.

Seveda je cilj žrtvi tudi prek teh "storitev pomoči" ukrasti še dodatna sredstva, so zapisali pri Si-CERT.