Kako so na Danskem izbrali predstavnico za Sahel, ki je bila imenovana namesto Tanje Fajon

Prejšnji teden so članice Evropske unije po padcu nominacije nekdanje slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon za novo posebno predstavnico EU za Sahel ekspresno imenovale dansko diplomatko Birgitte Nygaard Markussen. Enoletni mandat bo nastopila 1. septembra, visoki zunanjepolitični predstavnici Kaji Kallas pa bo nudila podporo pri izvajanju leta 2025 prenovljenega pristopa EU do sahelske regije ter prispevala k spodbujanju trajnega miru, varnosti, stabilnosti in trajnostnega razvoja v Burkina Fasu, Čadu, Maliju, Mavretaniji, Nigru in na širšem območju, so navedli na Svetu EU.

Tanjo Fajon in njeno generalno sekretarko v času, ko je vodila zunanje ministrstvo (MZEZ), Barbaro Žvokelj, pa je zaradi načina kandidature doletelo naznanilo suma kaznivih dejanj novega vodstva MZEZ, ki jima očita sum zlorabe položaja. Kot je za medije večkrat povedal minister iz vrst SDS Tone Kajzer, so s tem opravili svojo dolžnost in ravnali odgovorno. Ministrstvo je namreč ugotovilo, da pobuda za imenovanje njegove predhodnice ni bila podana s strani vlade Roberta Goloba, ki je opravljala tekoče posle, ampak s strani generalne sekretarke MZEZ, ki je bila neposredno podrejena Tanji Fajon.

Kaj je pisalo v nominacijskem pismu Barbare Žvokelj in kaj v priporočilnem pismu Roberta Goloba, smo na N1 poročali pred dvema tednoma, ko je kandidatura Tanje Fajon zaradi nasprotovanja nove vlade, zlasti premierja Janeza Janše, že visela na nitki. Nekdanja ministrica sicer ves čas vztraja, da je bila njena prijava izvedena na popolnoma enak način kot prejšnje prijave za primerljiva delovna mesta. Postopek je bil pregleden in pravilen, zatrjuje.

Ko je minister Tone Kajzer začel govoriti o hudih kršitvah pri postopku njene kandidature, pa smo MZEZ vprašali, kako je imenovanje posebnih predstavnikov pri nas zakonsko urejeno in katere določbe so bile kršene pri nominaciji Tanje Fajon. Ta teden smo dobili odgovor, ki ga objavljamo v celoti:

"Postopek oblikovanja kandidatov vodi EEAS (European External Action Service). Glede na to, da gre za neformalni postopek, EEAS ne objavi javnega razpisa, ne gre za javni postopek iskanja kandidatov. Postopkovno HRVP (visoka zunanjepolitična predstavnica EU) s pismom veleposlanikom na ravni Političnega in varnostnega odbora (PSC) države članice obvesti, da se bo izpraznila posamezna pozicija EUSR (posebni predstavniki EU), ter jih pozove h kandidaturam. Kandidate lahko predlaga tudi EEAS. Sledi postopek izbora EEAS, in sicer; pregled kandidatur s strani posebej za to imenovanega panela EEAS; izbor kandidatov, ki jih EEAS povabi na pogovor s panelom: izbor ’short liste’ kandidatov; intervju HRVP z najboljšimi kandidati; izbor HRVP ene osebe. Gre za notranji postopek EEAS, ki je interne narave. Predlog države predlagateljice implicitno vsebuje tudi politično podporo, ki nastane ob formalno ustrezno izpeljanih procedurah za imenovanje."

Postopek je opredeljen tudi v študiji, ki so jo leta 2019 na zahtevo odbora za zunanje zadeve (AFET) pripravili v Evropskem parlamentu. Študija potrjuje, da je strogo pravno gledano gospodar postopka izbire posebnega predstavnika vedno visoki zunanjepolitični predstavnik EU – v tem primeru Kaja Kallas. A obenem je tudi jasno zapisano, da kandidate predlagajo države članice. Postopek pa ima nato vsaka država urejen po svoje – v Sloveniji za zdaj v primeru posebnih predstavnikov EU še ni zakonsko predpisan, kot izhaja tudi iz zgornjega odgovora MZEZ.

Minister Tone Kajzer je sicer v sinočnjih Odmevih na TVS povedal, da jih je Kaja Kallas seznanila, da se zdaj odpira še eno mesto na področju človekovih pravic, in zatrdil, da bodo postopke na MZEZ tokrat vodili drugače kot v primeru Tanje Fajon. Postopek bo potekal transparentno, s prostim delovnim mestom so že seznanili celoten krog kvalificiranih diplomatov, na koncu pa bo predlog v Bruselj posredovala vlada, je napovedal.

Dansko zunanje ministrstvo za N1: Šlo je za prijavo kandidatke, ki smo jo tudi podprli

Vprašanja v zvezi s tem, kako je v primeru predstavnice za Sahel potekal kandidacijski postopek na Danskem, smo poslali na tamkajšnje zunanje ministrstvo. Zanimale so nas vse relevantne okoliščine, med drugim, kdaj in kako je bila kandidatura Birgitte Nygaard Markussen vložena, ali jo je predlagala vlada in o tem tudi odločala, ali pa je šlo za samostojno prijavo.

Iz odgovora izhaja, da je šlo za prijavo (application) kandidatke in ne za nominacijo države. Je pa zunanje ministrstvo prijavo Birgitte Markussen podprlo, tako kot "podpira vse zaposlene, ki imajo ustrezne kvalifikacije in se želijo prijaviti na položaje v institucijah EU".

Dansko ministrstvo za zunanje zadeve ob tem izpostavlja, da je šlo za standardni izbirni postopek EU, in dodaja: "Birgitte Markussen je svojo prijavo prek Stalnega predstavništva Danske pri Evropski uniji oddala pred iztekom roka za prijavo, ki je bil 5. junija 2026."

To nakazuje, da vlada kot celota v postopek kandidature ni bila vključena. Pomembno pa je dejstvo, da je zunanje ministrstvo kandidatko podprlo in da je bila prijava na EEAS posredovana prek stalnega predstavništva v Bruslju, ki je uradni komunikacijski kanal med državo članico in institucijami EU.

Formalno torej na Danskem ne gre za predlog države članice, temveč bolj za uradno podprto prijavo kandidata. To je tudi skladno z nedavnim pojasnilom Evropske komisije, da mora v omenjenem standardnem postopku med drugim kandidata podpreti njegova matična država. V Bruslju so sicer ta teden vnovič poudarili, da so pri imenovanju posebne predstavnice za Sahel postopek izpeljali v skladu s pravili.

Birgitte Markussen je bila pred imenovanjem za posebno predstavnico EU veleposlanica Danske v Burkina Fasu, namestnica generalnega direktorja za Afriko pri EEAS in veleposlanica EU pri Afriški uniji.