Neurja, toča, zmrzal, vročinski valovi ... Vse pogostejši in hujši vremenski ekstremi pomenijo velik izziv za vrtičkarje. Kako kljub temu priti do obilnega pridelka, smo se pogovarjali z znanstvenico in permakulturno načrtovalko dr. Jitko Hreščak.
Vremenski ekstremi so vse pogostejši in hujši, kar je velik izziv tudi za vrtičkarje. O tem, kako kljub neprijaznemu podnebju priti do obilnega pridelka, smo se pogovarjali z znanstvenico, okoljevarstvenico in permakulturno načrtovalko dr. Jitko Hreščak.
Prejšnji konec tedna so ponekod po Sloveniji namerili celo 30 stopinj, prihodnji teden se spet obetajo zimske temperature. Kaj taki vremenski ekstremi pomenijo za vrtnarjenje?
Vremenske spremembe so tu in nanje se moramo prilagajati. To je največji izziv za vrtnarje, ker smo bili navajeni vrtnarskih rutin: vedno se je ob istem času sadilo, presajalo, dajalo plodovke na prosto … To se zdaj spreminja. Vendar vam nihče ne more točno vnaprej povedati, kaj se bo zgodilo. Treba se je prilagajati sproti, biti moramo pripravljeni na to, da odreagiramo in imeti vedno na zalogi še kakšno dodatno setev (semena) ali sadiko.
Velja, da paradižnika in drugih plodovk ne smemo saditi na prosto pred ledenimi možmi sredi maja, zaradi možnosti zmrzali. Ali vremenski pregovori v času podnebnih sprememb še držijo?
Lasten vrt imam deseto leto, toliko časa intenzivno raziskujem in spremljam tradicionalne pregovore. Vsekakor v zadnjih letih ni bilo okrog ledenih možev nobene zmrzali (to seveda ne velja za gorska območja), kar pomeni, da bi lahko sadili že prej. Nikoli ne moreš biti povsem prepričan, kaj se bo zgodilo, je pa zelo majhna verjetnost, da bo maja zmrzovalo, če je aprila 30 °C. Največji izziv so dandanes ekstremni vremenski dogodki, ki jih nobena tradicionalna modrost ne more napovedati.
Stalnica zadnjih let, ki se je lahko držimo, je, da se je vrtna sezona podaljšala. Zato lahko z vsemi opravili začnemo vsaj dva tedna prej, kot velja tradicionalno, zaključimo pa vsaj dva tedna pozneje. Sezona se bo še podaljševala. Če smo včasih z vzgojo sadik začeli v drugi polovici februarja, lahko zdaj začnemo že v začetku februarja. Prav tako lahko prve vzgojene sadike prej presadimo ven, na primer že konec marca namesto aprila. Je pa treba vedno spremljati vremensko napoved in se prilagajati.
Kaj pa, če pride do zmrzali, kaj to pomeni za rastline, ki smo jih že posadili na vrt?
To ne bi smelo biti problematično, saj naj bi imeli zdaj zunaj posajene rastline, ki prenesejo lažjo zmrzal. Kapusnice, por, zeleno, čebulo, korenje, solate, blitvo, grah, bob … Če bi bilo precej pod ničlo, na primer minus 5 stopinj, lahko rastline prekrijemo s kopreno, ki okolje rastlin otopli za nekaj stopinj. Najbolj zanesljiva možnost pa je rastlinjak, v katerem lahko za nekaj dni ustvarimo tudi toplejšo mikroklimo.
Neurja s točo smo letos imeli že marca, poleti bo še huje. Kako zaščititi rastline pred točo?
S točo se ne gre šaliti, saj ti uniči vse. Pred leti nam je junijska toča uničila ves pridelek. Edina zaščita je mehanska, to so protitočne mreže oziroma rastlinjak.
Če vrt prekopavamo, uničujemo strukturo tal in koristne mikroorganizme v njih. Več o vrtnarjenju brez prekopavanja preberite v članku Strokovnjakinja: Ne prekopavajte vrta, s tem mu celo škodite
Kakšne sadike izbrati, da bodo rastline poleti karseda odporne proti vročini, suši in drugim vremenskim pretresom?
Najbolje je, da jih vzgojimo sami. Pri tem je pomemben kakovosten substrat. Najbolje je, če imamo lasten kompost. Vem, da tega ne more imeti vsak takoj. A najbolje je, če pripravimo lasten kompost iz lokalnih materialov oziroma odpadnega materiala z lastnega vrta. Ta je največje zlato, ki vsekakor ne spada v smetnjak. Tak kompost vsebuje talno življenje, mikroorganizme, ki so značilni za našo lokacijo, kar se zelo obrestuje. Mikrobiologija v tleh pomaga dovajati hranila, te rastline so odpornejše, močnejše in bolje kljubujejo ekstremom.
Vsekakor velja, da rastlin ne smemo ujčkati. Največja težava je, da sadike, ki bodo potem izpostavljene ekstremom, ujčkamo, razvajamo in jim umetno ustvarjamo idealne pogoje. Tako je, če jih imamo notri, na konstantni temperaturi, umetni svetlobi, konstantni vlagi … Sadike, ki jih vzgajam zunaj, so izpostavljene pogojem, v katerih bodo potem rasle. Že seme, ki sem ga dala ven v lončke, se je samo odločilo, kdaj bo vzklilo, ker je zaznalo nihanje temperatur. Pomembna je tudi izbira sort, rada izberem take, ki so odporne proti ključnim boleznim in žlahtnjene po dokaj klasičnem postopku.
Več o vzgoji sadik si oglejte v spodnjem videu:
Vaš vrt je povsem prekrit z rastlinami in zastirkami. Zakaj?
Vrtnarim na sonaraven način, glavno pravilo nege tal pa je, da tla nikoli niso gola, saj se sicer izsušujejo in degradirajo. Najbolje je, da na vrt damo plast komposta in nato kompost prekrijemo, da ostane vlažen. V kompostu je ogromno talnega življenja, ki za prehrano potrebuje neprebavljene koščke organskega materiala. Temu je namenjena zastirka. Zastirka tudi pomaga znižati potrebo po zalivanju. Za zastirko lahko uporabimo tisto, kar imamo na voljo. Na primer travni odkos, slamo, seno, plevel, le brez korenin … Lahko uporabimo tudi lesne sekance, ki pa jim moramo dodajati drug material, bogat z dušikom, saj sekanci ob razgradnji porabljajo dušik, ki ga potrebuje naša zelenjava.
V vašem vrtu ni ena greda namenjena eni rastlin, druga pa drugi, ampak rastejo skupaj. Zakaj je to pomembno?
Vedno se sprašujem, kako bi to naredila narava in v naravi nikoli ne rastejo monokulture. Poleg tega je ta vrt dokaj majhen in če hočem vzgojiti več in imeti veliko pestrost, moram rastline kombinirati. Rastline si vedno med seboj pomagajo. Najhuje je, če imamo rastline v vrsticah, med njimi pa prazno, golo zemljo. Zato imam rada “zmešane” setve, pri katerih seješ vsepovprek, kot bi bil malo zmešan. Tu imam berivko, mešanico azijske listne zelenjave, redkvice, korenje … To porabljamo sproti, pozneje deluje kot pokrovna plast, v katero lahko dodamo sadike višjih rastlin. Tako tla zaživijo, rastline pa se podpirajo med sabo. Vsaka rastlina ima tudi svoj karakterističen vonj, ki zmede škodljivce.
Več o (z)mešanih setvah si oglejte v spodnjem videu:
Pravijo, da je samooskrba v resnici sooskrba. Kako pomembno je povezovanje med vrtičkarji?
Zelo, saj nikoli ne moreš vsega pridelati sam. Ljudje se moramo razviti, da bomo znova bolj sodelovali med sabo. To je večji izziv, kot nekaj pridelati.
Ste Čehinja, ki že več let živi v Sloveniji. Kako gledate na slovensko ljubezen do vrtov in vrtnarjenja?
To je fantastično, to je vaša največja prednost. Ta odnos je tisti, ki rešuje Slovenijo in Slovence v primerjavi z drugimi narodi. Imate fenomenalen odnos do narave, ki je v Sloveniji zelo ohranjena. Veliko sem potovala, a ne vem, ali sem kje drugje videla tako ohranjeno naravo.
Prihajam iz Češke in tam velja, da smo Čehi vrtičkarji. Toda to ni nič v primerjavi s Slovenci. Na Češkem številni vrtovi niso več namenjeni samooskrbi, ampak so bolj okrasni. Ker je v času komunizma prišlo do 40-letne prekinitve predajanja znanja o pridelavi lastne hrane, se moja generacija ni imela od koga učiti. V primerjavi s Slovenijo je na Češkem kmetijstvo šlo v nič. V Sloveniji se lahko zaneseš, da boš vedno imel blizu kmeta, h kateremu greš lahko po hrano. Prav tako pa ima skoraj vsak svoj vrtiček, kjer goji hrano, a to za vas sploh ni nič posebnega, saj ste vsi v otroštvu jedli hrano z lastnega ali babičinega vrta. To je fantastično. Samo tako naprej, morda le z nekaj odprtosti do sonaravnih tehnik, ki so pozabljene zaradi intenzifikacije, kemizacije in mehanizacije kmetovanja.
Mnogim podnebne spremembe povzročajo tesnobo in strah. Kako vi gledate na spreminjanje narave in premagujete take negativne občutke?
Naravo razumem kot vir vsega, kar je. Naravni procesi so nastavljeni tako, da ohranjajo in ustvarjajo življenje. Na žalost smo se ljudje tako oddalili od narave, da si naravne dogodke razlagamo precej narobe in si s tem povzročamo veliko stresa. Da ne bo pomote, tudi mene je kdaj strah, kaj bo. A problem vidim v tem, da naravi ne zaupamo več, celo bojimo se je. Upanje za človeštvo vidim v ponovnem povezovanju z Naravo, tako pa tudi nas samih s seboj.
Ker ljudje smo del narave! Ogromno priložnost za vsakodnevno povezovanje z naravo vidim v preživljanju čim več časa na lastnem vrtu, ki ga imamo pred vrati. Ne samo da lahko s pomočjo narave vzgojimo obilje polnovredne hrane, lahko tudi ustvarimo vrt, ki bo lep in udoben za življenje in kjer bomo vsi člani družine imeli kaj zanimivega za počet. Tak vrt bo postal naš podaljšan življenjski prostor, kjer si lahko resnično napolnimo baterije. Vsak od nas si lahko ustvari svoj lasten, Rajski vrt!
Več o tem, kako vzpostaviti stik z naravo in uspešno vrtnariti, si oglejte v videu na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje