Zime bodo v prihodnje vse manj podobne zimam, kot smo jih poznali še pred kratkim. In to ni dobro. Tudi tisti, ki jih ne čislajo preveč, nimajo razloga za veselje. Oziroma kot so se pošalili na agenciji za okolje – deklica si za božič zaželi zmaja, pa ji Božiček reče, naj bo bolj realna. Ko deklica odgovori, da bi potem imela sneg do nižin, jo Božiček vpraša, kakšne barve naj bo zmaj.
Zime z veliko snega, tedne trajajočo snežno odejo ter res mrzlimi dnevi in nočmi so skoraj zagotovo preteklost. In tega ne nakazuje le dejstvo, da so božiči v zadnjem desetletju skoraj brez izjeme precej pretopli.
Prav zime so tiste, ki so se od vseh štirih letnih časov v zadnjih desetletjih pri nas najbolj vidno spremenile. In kot vse kaže, bodo v prihodnje še manj zimske. Razlog je seveda znan: podnebne spremembe. Naša država se zaradi geografskih sprememb segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Višajo se tako poletne kot zimske temperature tako tiste najvišje, kot tudi najnižje.
Mraz dobiva drugačno podobo
Že nekaj časa so temperature, ki bi se približale ali celo spustile pod -20 stopinj, izjemno redke, še posebej v mestih. “Danes se zimske temperature večinoma komajda spustijo do -10 stopinj in pravega zimskega mraza skorajda ne beležimo več, še posebej v mestih,” je za N1 povedal klimatolog pri Arsu Gregor Vertačnik. Zime v Sloveniji so se v povprečju v zadnjih 50 letih segrele za 2 stopinji, trend pa se bo nadaljeval. “Do konca stoletja pričakujemo, da bodo temperature narasle še za 2 stopinji, a le, če bomo izpuste ukrotili. Če tega ne bomo znali ali zmogli, lahko do konca stoletja narastejo za 4 do 5 stopinj,” je povedal, “vendar je najbolj verjeten scenarij, kot kaže zdaj, da bo to povišanje znašalo 2 do 3 stopinje.”
Pripravimo se na zimske poplave
Zima je bil običajno najbolj sušen letni čas. Ker je hladno, je v zraku manj vlage, kar pomeni manj padavin. To pa se bo zaradi segrevanja spremenilo in zime bodo vse bolj mokre, je povedal Vertačnik. Že zadnjih 15 let beležijo več zimskih padavin, do konca stoletja pa se lahko te povišajo še za do tretjino sedanje vrednosti.
“Najbolj bodo mokre zime občutili na severovzhodu države,” je dejal klimatolog.
Več zimskega dežja pa pomeni tudi večjo možnost za poplave. Če so se te doslej pojavljale večinoma jeseni – letošnje avgustovske katastrofalne poplave so bile izjema, ker so prišle prezgodaj – se bo poplavno obdobje vse bolj prestavljalo v zimski čas. Še vedno bodo najbolj “na udaru” zahodni deli države.
Več padavin, več snega? Ne – in zakaj je to slabo?
Več zimskih padavin pa ne pomeni tudi več snega, nasprotno – snega bo vedno bolj samo za vzorec, predvsem v nižinah. Bela snežinka, ki pada, nas bo vse redkeje razveselila. Pa tudi snežna odeja, kolikor je pač bo, bo ostala vse manj časa. Če smo še dve desetletji nazaj v Ljubljani beležili tudi do 100 dni snežne odeje, se je ta čas skrčil skoraj na polovico. “Ni več kombinacije hladnega zraka in snežne odeje, ki zrak pri tleh dodatno hladi in tako pripomore k temu, da bi sneg obstal dlje časa,” je povedal Vertačnik.
Na agenciji za okolje so danes objavili šalo z grenkim priokusom na račun še enega zelenega božiča. Naj fotografija govori zase.
Mnogim prebivalcem mest manj stalne snežne odeje sicer prija, za kmetijstvo pa to ni dobro, saj sta tako sneg kot mraz pomembna – sneg zagotavlja vlago v tleh in ščiti rastline pred vetrom in mrazom, nizke temperature pa zmanjšujejo stopnjo preživetja škodljivcev.
Nezadostna snežna odeja predstavlja tveganje za vse posajene sorte, zlasti kadar temperature stalno padajo pod ničlo, piše spletni portal gorenc.si, ki navaja tudi, da pomanjkanje mraza v zimskih mesecih lahko potencialno povzroči manjši pridelek, zaradi česar se cene žit običajno zvišajo.
Seveda pa bo pomanjkanje snega pomembno vplivalo tudi na zimski turizem. Že zdaj imajo mnoga smučišča težave s sezonami – zaenkrat še za silo zdržijo z umetnim snegom, vendar kot pravi Gregor Vertačnik, se smučiščem pod 2.000 metri nadmorske višine ne piše dobro. “Na višje ležečih smučiščih bodo razmere še nekaj časa ostale takšne, kot so, če pa se bo temperatura višala, pa tudi tam ne bo več veliko zimskega veselja,” je dejal.
Manj snega, manj vode poleti
Pomanjkanje snega v gorah pa pomeni težavo tudi za ljudi v dolini.
Sneg v višinah predstavlja zalogo vode, ki se spomladi tali in predstavlja vir podzemne vode za namočenost polj spomladi in zgodaj poleti. “Zaradi pomanjkanja snežnice bodo začetki poletja vse bolj suhi,” je pojasnil Vertačnik. To pa ne bo predstavljalo težav samo za kmetijstvo, pač pa tudi za vodooskrbo nasploh.
Kljub višjim količinam zimskih padavin voda, ki jo bodo te prinesle, ne bo ostala, pač pa bo odtekla in zato bo vode na splošno na voljo vse manj. Vrste ljudi pred cisternami s pitno vodo bodo tako konec stoletja tudi pri nas običajen prizor, piše na spletni strani okoljskega ministrstva.
Scenarij, ki se nam obeta, torej ni dober. Tudi tisti, ki zim morda ne marajo, tako nimajo pravega razloga za veselje. Kakšnih zim se bodo veselili in če sploh, naši otroci in vnuki, pa je v veliki meri odvisno od nas, poudarjajo raziskovalci podnebnih sprememb. In konec stoletja ni nekje daleč, za ovinkom je.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje