Vlada naj bi jutri potrdila predčasno redno uskladitev pokojnin za 4,5 odstotka, po neuradnih informacijah pa bodo višje pokojnine prvič izplačane zadnji dan novembra. V Zvezi društev upokojencev se še vedno čudijo vladnemu "čaranju".
Vlada naj bi jutri odločala o interventni zakonodaji, ki naj bi omogočala predčasno redno uskladitev pokojnin. Nato bi moral zakonodajo potrditi še državni zbor, kar pomeni, da oktobrske pokojnine še ne bodo višje. Po naših neuradnih informacijah v vladi predvidevajo, da bodo upokojenci višje zneske pokojnin dobili z novembrsko pokojnino.
Pokojnine se izplačajo zadnji delovni dan v mesecu. Oktobrske pokojnine bodo torej izplačane v petek, novembrske pa v sredo, 30. novembra. Premier Robert Golob in minister za delo Luka Mesec sta napovedala, da bo predčasna redna uskladitev pokojnin znašala 4,5 odstotka. To številko je vlada določila, ker se za tak odstotek z oktobrsko plačo, ki bo izplačana novembra, dvigujejo plače zaposlenih v javnem sektorju. Vlada in sindikati javnega sektorja so se sicer dogovorili za še nekaj dvigov prihodkov, med drugim, da velika večina zaposlenih aprila pridobi en plačni razred, kar pomeni dvig plač za dodatnih 4,5 odstotka.
Vladna inovacija
Vladni načrti so v nasprotju s sedanjo zakonodajo. Predčasna redna uskladitev namreč trenutno ni možna, saj mora biti redna uskladitev vsako leto februarja. Če želi vlada pokojnine dvigniti v katerem drugem mesecu, lahko to zakonito naredi samo z izredno uskladitvijo. Letos je bila torej redna uskladitev že izvedena, znašala je 4,4 odstotka, prav tako je prejšnja vlada letos že izvedla tudi eno izredno uskladitev, katere višina je bila odvisna od leta upokojitve. Upokojenske organizacije ideje o predčasni redni uskladitvi niso sprejele dobro, saj kaže, da želi vlada v nasprotju s sedanjo zakonodajo pokojnine uskladiti pred koncem letošnjega leta, ne pa tudi februarja prihodnje leto.
Kako naj bi vlada to izvedla, še ni znano. Po nekaterih neuradnih informacijah pa vladna inovacija v sistem pravzaprav ne bo prinesla predčasne ali zgodnejše redne uskladitve pokojnin, ampak začasno uskladitev pokojnin. Po sedanji zakonodaji začasna uskladitev ni možna, saj so vse uskladitve trajne. Prihajajoča uskladitev, zaradi katere vlada spreminja zakonodajo, pa naj bi po neuradnih informacijah pokojnine dvignila samo za november in december. V naslednjem letu pa naj bi se pokojnine uskladile redno, in sicer februarja, tako kot določa sedanja zakonodaja, pri tem pa predčasna redna uskladitev ne bi bila upoštevana. Šlo naj bi torej za nekakšen krizni dodatek v obliki “premostitvene” uskladitve pokojnin, ki naj bi trajala do zakonsko določene redne februarske uskladitve pokojnin.
“V zakonu je vse ‘pošlihtano’, zato ne vem, kaj vlada čara,” pravi predsednik Zveze društev upokojencev (ZDUS) Janez Sušnik (na fotografiji spodaj). “Tega ne razumemo, vladna gradiva o tem pa niso dostopna,” dodaja. Prejšnji teden je začudenje nad vladnim ravnanjem izrazila tudi predsednica sindikata upokojencev Francka Ćetković.
Sušnik pričakuje, da bo pojasnila dobil jutri popoldne, ko ima dogovorjen sestanek z Golobom. Tam bo tudi Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), pravi Sušnik.
Sindikat upokojencev in ZDUS sta večkrat izrazila pričakovanje, da bo vlada letos izvedla (trajno) izredno uskladitev pokojnin v višini 4,4 odstotka, prihodnje leto pa redno uskladitev v višini okoli 5 odstotkov. Predvidena višina redne uskladitve je za zdaj zgolj ocena.
Svet Zpiza je vlado septembra pozval, naj izvede izredno uskladitev v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi. Številke (4,4 odstotka) svet na razočaranje upokojenskih organizacij ni vključil v poziv vladi.
Znesek predčasne redne uskladitve, ki jo namerava izvesti vlada, bo torej drugačen tako od zavodovega izračuna izredne uskladitve kot tudi od predvidene višine redne uskladitve po sedanji zakonodaji. Tudi zato se zdijo Sušniku vladni načrti nerazumljivi.
Kaj o uskladitvah pravi sedanji zakon?
Po zakonu se višina redne uskladitve izračuna v februarju glede na podatke iz prejšnjega leta. Pokojnine se tako redno uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo v letu pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z letom pred tem.
Redna uskladitev pokojnin pa v nobenem primeru ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
Glede izredne uskladitve na ZPIZ pravijo, da nikjer ne piše, da bi morala biti in v kakšni višini. Hkrati pa navajajo, da če se vlada zanjo odloči, 430. člen zakona narekuje izračun izredne uskladitve na enak način kot pri redni uskladitvi. “V letu 2022 je to 4,4 odstotka, kar bi bilo pa nenavadno in tudi namen zakonodajalca ni bil, da se v istem letu izvedeta dve uskladitvi v enaki višini. Člen je prišel v prehodne določbe ZPIZ-2 kot varovalka, če ne bi bila izvedena redna uskladitev (omejitve rednih uskladitev v letih 2010-2015), da bi na predlog sveta zavoda in soglasjem vlade lahko prišlo do izredne uskladitve,” pojasnjujejo na ZPIZ.
Izredna uskladitev za 4,4 odstotka se torej zdi v nasprotju z duhom veljavne zakonodaje, hkrati pa veljavna zakonodaja ne omogoča izrednih usladitev v drugačnih višinah. Če bi torej vlada želela letos izredno dvigniti pokojnine za drugačen odstotek, bi morala na takšen ali drugačen način zagotoviti (novo) zakonsko podlago za to.
Že zdaj zakon določa tudi pogoje, pod katerimi se lahko vlada na predlog ZPIZ odloči za izredno uskladitev. Ti pogoji so izpolnjeni, če je bila v preteklem letu gospodarska rast pozitivna ali če je bila rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem pred tem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje