Državni zbor je s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom začel redno zasedanje. Premier je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Černača napovedal redno uskladitev pokojnin na četrtkovi seji vlade. Ekonomsko-socialnemu svetu bo vlada predlagala tudi uskladitev minimalne plače.
Poslanec SDS Zvone Černač je predsedniku vlade Robertu Golobu zastavil vprašanje “v zvezi z ukrepi, ki jih bo vlada sprejela za preprečitev siromašenja ljudi”. Izpostavil je podražitve energentov in več kot 10-odstotno inflacijo. Vladi je očital, da je v času draginje naročila izdelavo sledilnika cen, saj da najrevnejši že vedo, kje so živila najugodnejša. “Vlada sprejema škodljive ukrepe, ki postavljajo ljudi v neenakopraven položaj,” je rekel in pokazal na spremembo davčne politike. “Upokojencem pet evrov prihodnje leto, zaposlenim v javnem sektorju pa 100 evrov tudi za nazaj,” je rekel Černač.
Inflacija je septembra padla, je povedal premier. “To ne pomeni, da ljudje ne čutijo inflacije prejšnje vlade,” je povedal in dodal, da sprejemajo ciljne ukrepe, kot sta regulacija cen energentov in primerjanje cen hrane. Golob je ocenil, da so se zaradi vzpostavitve primerjalnika cene posameznih živil znižale. Cene elektrike in zemeljskega plina so med najnižjimi v Evropi, je poudaril. “Če tega ne bi sprejeli, inflacija ne bi padala,” je rekel.
“Res je, javni sektor je dobil uskladitev z inflacijo. Tudi upokojenci bodo to dobili. V četrtek ta teden bomo sprejeli zakon o redni uskladitvi pokojnin za 4,5 odstotka,” je napovedal. ESS pa bodo predlagali uskladitev minimalne plače. Navedel je, da se je zvišal tudi otroški dodatek. Vlada bo v četrtek sprejela tudi dvig oskrbnin. “Tistim upokojencem, ki so v domovih, se oskrbnine ne bodo zvišale za več kot 4,5 odstotka,” je napovedal in pojasnil, da s tem želijo delovati proti inflaciji.
V sindikatu upokojencev in zvezi društev upokojencev so idejo o predčasni redni uskladitvi pokojnin označili za čudno, slabo oziroma neodgovorno. Obe organizaciji si prizadevata, da naj bo redna uskladitev pokojnin februarja prihodnje leto, tako kot določa zakon. Poleg tega pa želita, da vlada letos izvede še izredno uskladitev za 4,4 odstotka. Predčasna redna uskladitev pa bi najverjetneje pomenila, da bi se pokojnine dvignile letos, ne pa tudi februarja prihodnje leto. Prav to je najverjetnejši razlog, da vlada pripravlja spremembo zakona.
Več o tem: Uskladitev pokojnin: vladna inovacija se upokojencem zdi čudna in neodgovorna
Golob za prihodnje leto napovedal davčno prevetritev
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je Golobu postavil vprašanje, kakšno davčno politiko je mogoče pričakovati v mandatu aktualne vlade. Izpostavil je, da je dolžnost države, da uspešnim Slovencem omogoča dobro okolje, davčna politika pa lahko uspešne posameznike spodbudi. Navedel je podatke OECD, da so slovenske plače nadpovprečno obdavčene.
Golob se je strinjal, da je naloga države, da ustvarja okolje, kjer bodo prebivalci dobro živeli. “Ampak okolje niso samo davki,” je dodal in nadaljeval, da so ravno davki ključ za socialno državo. “Napovedali smo, da bomo zmanjševali davčne stopnje iz dela in povečevali davčne stopnje iz premoženja,” je pojasnil. Pri spremembah davčne zakonodaje zasledujejo ciljno pomoč. “V času krize ni čas, da tisti, ki imamo več, plačujemo manj. Od tega principa ne bom nikoli odstopil,” je povedal premier in dodal, da je po krizi mogoče razpravljati o tem, kako stimulirati ljudi. Napovedal je, da bodo o vseh spremembah razpravljali na Ekonomsko-socialnem svetu.
“Naše davčno okolje ni optimalno, ker je plod 20 let različnih ukrepov. Pričakujemo, da ga bomo prihodnje leto temeljito prevetrili,” je povedal in pozdravil pobudo opozicije, da se vključi v to debato. Dodal je, da bodo imeli prednost ukrepi, ki so dobi za večino ljudi. Ena od novosti je stimulacija davčnega okolja za mlade, ne glede na prihodke. Golob je rekel, da se vlada pogovarja z gospodarstvom o ukrepih v tej krizi. “Težave, ki prihajajo iz energetike, so tako velike, da jih noben davčni ukrep ne more omejiti,” je povedal. Povedal je, da cene zaradi ukrepov, sprejetih v Bruslju, padajo, država pa bo zato za pomoč gospodarstvu potrebovala manj sredstev.
Rešitev stanovanjske krize zastala tudi zaradi blokade zakona o vladi
Poslanec SD Damijana Zrima pa je zanimalo, kako poteka priprava kriznega načrta reševanja stanovanjske krize in kdaj bo pripravljen. Spomnil je, da so stanovanja ena izmed koalicijskih prioritet.
“To vprašanje je gotovo eno pomembnejših sistemskih vprašanj,” je povedal Golob. Vendar sta primarna cilja vlade zdaj zdravstvo in draginja. “Sistemske reforme so predvidene za 2023,” je rekel. Težavo pri tem predstavlja tudi blokada zakona o vladi, saj bi to vprašanje prenesli na drugo ministrstvo. A dodal, da se obstoječe aktivnosti izvajajo. Spomnil je, da je stanovanjski sklad na razpisu ponudil 1.000 stanovanj in pridobil sredstva za 1.000 stanovanj. Strategijo bodo razkrili v prihodnje, ta strategija pa je povezana s SDH in DUTB. Nova stanovanja bodo financirali s sredstvi izven proračuna.
Premier pozdravil pobudo o zmanjšanju zavržene hrane
Vida Čadonič Špelič iz NSi je predsednika vlade povprašala, kako se bo izvajala strategija za manj izgub hrane v verigi preskrbe s hrano. Poslanka je opozorila na težave humanitarnih organizacij, kjer se srečujejo s povečanim povpraševanjem po pomoči s hrano. Izpostavila je, da med tem ostajajo ogromne količine neoporečne hrane, ki se zavrže. Humanitarne organizacije si želijo pomoči vlade, sistemske pomoči in podaljšanja javnih del.
Pobudo za zmanjšanje zavržene hrane je Golob pozdravil in napovedal pripravo akcijskega načrta. Dejal je, da razume potrebo po podpori projektu, a je izrazil skepso, ali so javna dela najboljši način. V kabinetu so sprožili več aktivnosti na področju hrane. Pri tem je izpostavil vpliv na etični odnos do živali. “Hrana ima izrazit cenovni vpliv na blaginjo prebivalcev. Hrana ima ogromen okoljski in ogljični odtis,” je dejal. Pripravljajo zemljevid izrabe tal in vode. Pri tem se bo vlada osredotočila, koliko hrane bi Slovenija lahko pridelala.
Sicer pa bo tokratna redna seja med drugim namenjena tudi pomembnejšim kadrovskim odločitvam. Tako bodo poslanci v četrtek odločali o izvolitvi Neže Kogovšek Šalamon za ustavno sodnico, imenovanju Primoža Dolenca za viceguvernerja Banke Slovenije ter izbirali kandidata za sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu. Za eno mesto se potegujeta dva kandidata, Marko Ilešič in Jure Vidmar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje