Ko policijska akcija postane spletni spektakel. Posnetki in fotografije popoldanskega dogodka v središču Ljubljane, ko je policija po skoraj eni uri onesposobila oboroženega moškega in ga odpeljala z reševalnim vozilom, so v realnem času preplavili družbena omrežja. Nekateri so policijsko akcijo celo v živo prenašali prek svojih profilov. Zakaj so ob takšnih dogodkih postali pomembnejši ogled, posnetek, klik in všeček kot pa lastna varnost?
Na Bavarskem dvoru se je popoldne odvila policijska akcija, v kateri so policisti onesposobili mlajšega moškega, ki je v rokah držal dva noža, na glavi pa imel vizir. Ker v policijskem postopku ni sodeloval, ga je policija poskušala onesposobiti s paralizatorjem. Slabo uro kasneje so ga policisti obvladali, nato pa odpeljali z reševalnim vozilom. Dogodek ni imel širšega ozadja, ampak je šlo za dejanje posameznika.
Policijsko akcijo v središču Ljubljane je spremljala večja množica ljudi. Številni očividci so dogodek spremljali od blizu – celo tako blizu, da so stali tik ob policijskem traku in v neposredni bližini oboroženega moškega. Mnogi pa dogajanja niso le spremljali, temveč so z mobilnimi telefoni snemali in prek družbenih omrežij posnetke in fotografije delili. Pogled na radovedno množico je bil nenavaden: v bližini potencialno zelo nevarne situacije so se ljudje gnetli, da bi bili čim bližje, in držali telefone v rokah ter snemali (fotografija zgoraj). Na družbenem omrežju Facebook je bil celo prenos v živo. Policija je množico pred posredovanjem sicer umaknila na večjo razdaljo.
Ob tem se poraja vprašanje, zakaj so ob takšnih dogodkih postali pomembnejši ogled, posnetek, klik in všeček kot pa lastna varnost mimoidočih. Zakaj so ljudje dogajanje snemali in fotografirali ter prenašali?
Zakaj posnetki končajo na družbenih omrežjih?
Antropolog dr. Dan Podjed je za N1 ocenil, da je nenavadno deliti takšne fotografije in videoposnetke, ker se s tem daje pozornost nekomu, ki išče točno to – pozornost. A pozornost so očitno iskali tudi posamezniki, ki so dogajanje snemali. “Gre za to, da pozornost iščejo tako tisti, ki snemajo tovrstno dogajanje, kot tisti, ki se postavi na neko javno mesto, v tem primeru v skoraj bojni opremi z zaščitnim vizirjem in nožema v roki.”
Zakaj ljudje torej to počnejo? Ker takšne vrste posnetki na družbenih omrežjih najbolj izstopajo iz poplave siceršnjih objav, je pojasnil Podjed. “Ker so šokantni, ker so grozljivi, ker so aktualni,” je poudaril in dodal, da se povod za objavo ne razlikuje bistveno od tega, kar sicer objavljajo in poobjavljajo mediji. “Desetine posnetkov, ki so jih danes ljudje posneli, boste lahko videli tudi po vseh klasičnih medijih.”
Podjed opozarja, da živimo v času, ko je treba nekako izstopati iz množice podob in ko ima vsak posameznik hkrati možnost “biti medij”. “Ne gre več samo za to, da tovrstne informacije preberemo ali zasledimo v medijih, ampak skuša vsak na svojem profilu deliti tovrstne posnetke. Mnogi zato, ker je to tisto, kar ljudi šokira, pretrese, gane. Podobno je bilo ob lanskih poplavah. Koliko teh posnetkov se je delilo. Zakaj? Zato, ker je bilo to v svoji grozljivosti fotogenično; in podobno je z današnjim dogodkom,” je za N1 ocenil Podjed.
Bolj pomembno biti viden kot pa biti varen
Mnogi, ki so se v času akcije zgrnili v območje blizu oboroženega moškega in kasneje ob policijski trak, verjetno niso niti razmišljali o tem, da bi bili lahko priča potencialno nevarnemu dogodku. Kot razlog, zakaj niso čutili strahu, Podjed navaja, da jim je bilo v tistem hipu bolj pomembno biti viden kot pa biti varen.
“Zato na tem planetu vsako leto umre petkrat več ljudi zaradi sebkov kot pa zaradi napadov morskih psov. Ker se posamezniki postavijo na rob previsne pečine, pred prihajajoči vlak, na vrh neke stavbe … in se tako ovekovečijo v neki nevarni situaciji. Podobno je bilo tudi danes,” je ocenil.
Tekmovanje posnetkov
Tisti, ki so prišli bližje, so posneli dogajanje od blizu in bo zato takšen posnetek verjetno bolj deljen. “Gre za tekmovanje, čigav posnetek je boljši, in zato izkoristijo trenutek. Gre sicer za neke vrste trenutek, ko se dogaja nekaj domnevno pomembnega in se dejansko daje pozornost nečemu, kar je razmeroma nepomembno, saj namreč ne gre za neki osrednji dogodek, ki bi ga bilo vredno deliti,” je poudaril antropolog.
S tem pa iz dogodka na Bavarskem dvoru dejansko delamo šov. “Mene bolj zanima, zakaj je bil ta mladi moški z vizirjem in nožem v roki, kaj se mu je rojilo v glavi? Mogoče gre za osebno stisko, mogoče duševne težave ali pa maščevanje nekomu. S tem naj se ukvarjajo strokovnjaki,” je dodal Podjed.
Vsi postanejo strokovnjaki … Mediji naj poročajo etično!
Ob takšnih prizorih pa niso problematični zgolj tisti očividci, ki snemajo in posnetke delijo na spletu, temveč tudi tisti, ki takšne objave komentirajo in podajajo lastna mnenja o vzrokih. “V komentarjih pod objavami bodo kar naenkrat vsi strokovnjaki za vse. Ob takšnih dogodkih so vsi nekakšni “kavč” strokovnjaki”.
Zato je ob takšnih dejanjih zelo pomembna vloga medijev, ki morajo poročati etično. “Ne pravim, da bi morali takšne dogodke pomesti pod preprogo. Ampak s tem, ko se kažejo in delijo tovrstni prizori, se nasilje samo še spodbuja, zato ker na tak način dajemo pozornost nekomu, ki jo to dejansko storil zato, da bi to pozornost dobil. In vse več pozornosti se daje nasilju,” je izpostavil antropolog.
Zato je zelo pomemben premislek, na kakšen način mediji poročajo o dogodku, kakšne posnetke objavljajo, katere fotografije izberejo, kaj ob tem poudarjajo …
Podjed pa je ob tem spomnil tudi na prizore medvrstniškega nasilja v Celju, ki so preplavili družbena omrežja in tudi nekatere medije. “Zato je pomembno etično poročanje, potrebujemo objektivnejšo sliko,” je povedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje