Koalicija z Resnico v spremembo volilne in referendumske zakonodaje. Inštitut 8. marec: SDS nas želi prepovedati

Poslanci koalicije in Resnice so v državni zbor po skrajšanem postopku vložili novelo zakona o volilni in referendumski kampanji. Kot je povedal poslanec SDS Zvonko Černač, novela ureja kampanje tako imenovanih tretjih oseb, ki se bodo morale po novem prijaviti kot organizator volilne oziroma referendumske kampanje.

"Za tretje osebe kot organizatorja volilne kampanje se torej uporabljajo vsa določila zakona o volilni in referendumski kampanji, ki urejajo organizatorja volilne kampanje, zlasti pa pravila o financiranju kampanje in poročanje o financiranju kampanje," je na novinarski konferenci pojasnil Černač.

Poudaril je, da z novelo zakona predlagajo tudi, da pravne osebe, ki se financirajo iz tujine, ne morejo biti več organizator volilne ali referendumske kampanje. "Obdobje glede financiranja se nanaša na zadnjih pet let pred dnevom volitev oziroma dnevom referenduma," je dejal poslanec SDS.

Ta prepoved se, kot izhaja iz predloga novele, nanaša na posamezne pravne osebe, vključno z društvi, zavodi in gospodarskimi družbami, tudi kadar sodelujejo v širših civilnodružbenih povezavah.

Inštitut 8. marec: SDS nas želi prepovedati

Na vprašanje, ali se ta določba nanaša samo na tiste pravne osebe, ki se večinsko financirajo iz tujine, ali na vse, ki so v zadnjih petih letih prejele sredstva iz tujine, je Černač odgovoril, da je ta določba jasna: "Kakršnokoli financiranje v zadnjih petih letih pred dnem volitev oziroma referenduma." Izpostavil je, da predpisujejo tudi obvezno revizijo financiranja kampanj tretjih oseb kot organizatorjev kampanje.

Da jih SDS želi prepovedati, so že pred Černačevo novinarsko konferenco sporočili iz Inštituta 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. Največji vladni stranki pod vodstvom premierja Janeza Janše so ob tem očitali, da je na družbenih omrežjih pred dnevi začela z "ogabno diskreditacijsko kampanjo" proti Niki Kovač.

Černač: Nek inštitut se javno hvali, da si je vse kampanje financiral s tujimi sredstvi

Černač na novinarsko vprašanje, ali je povod za spremembo zakonodaje delovanje Inštituta 8. marec, ni odgovoril. Je pa navedel: "Skrbeti bi nas moral primer, ko se nek inštitut javno pohvali, da si je vse referendumske kampanje doslej financiral s tujimi sredstvi. To bi nas moralo skrbeti, če želimo zaščititi integriteto državljank in državljanov te države. Zato se predlaga novela zakona. Da temu ne bo več tako."

Na podvprašanje, kako odgovarja na očitke, da želijo z novelo zakona prepovedati delovanje Inštituta 8. marec, pa je Černač odgovoril: "Zakaj pa? Na enak način naj bodo financirani tako kot vsi organizatorji kampanj po veljavnem zakonu." Dodal je, da ne more biti ena skupina "privilegirana samo zato, ker se je sama razglasila za nevladno organizacijo".

Kot je izpostavil, z novelo odpravljajo neenotna pravila ter uvajajo večjo preglednost in nadzor ter hkrati preprečujejo posredno tuje vplivanje na demokratične procese v Sloveniji. Pojasnil je še, da je za sprejem novele zakona v državnem zboru potrebna navadna večina. Na vprašanje, ali so predlagane spremembe skladne z ustavo in ali ne gre za pretiran poseg v volilno pravico, pa je poslanec SDS odgovoril z besedami, da se ve, kdo je tisti, ki presoja o ustavnosti zakona.

Za kršitelje predvidene kazni v višini od 7.000 do 10.000 evrov

Predlagana novela zakona določa, da se mora tretja oseba kot organizator volilne oziroma referendumske kampanje napozneje 30 dni pred dnem glasovanja prijaviti Državni volilni komisiji (DVK) oziroma pristojni občinski volilni komisiji. Za kampanjo lahko tretja oseba porabi največ 10.000 evrov. Obvezno revizijo financiranja kampanj tretjih oseb na državni ravni opravi Računsko sodišče.

Za kršitev pravil o organiziranju kampanj in nepravočasni prijavi organizatorjev so v noveli predvidene globe v višini od 7.000 do 10.000 evrov. Globa v enakem razponu je predvidena tudi za tretjo osebo, ki v Republiki Sloveniji izvaja volilno kampanjo za volitve v drugi državi.

Tretje osebe kot organizatorji kampanje nimajo pravice do uporabe javnih prostorov pod enakimi pogoji kot drugi organizatorji kampanje, prav tako tudi ne do uporabe brezplačnih plakatnih mest za kampanjo. Prav tako v medijih ne morejo predstavljati svojih programov oziroma mnenj o referendumskem vprašanju, piše v noveli zakona.

Za samostojno izvajanje javne volilne propagande pa se v skladu z novelo zakona "ne šteje običajno izražanje političnih mnenj, ki jih posamezniki izrazijo v svojem imenu, ter politična mnenja in druge uredniške vsebine, ki so pod uredniško odgovornostjo, razen če se za njihovo pripravo, oddajo v razširjanje, promocijo ali izdajanje zagotovi posebno plačilo."