Sredi puščave nastaja eden največjih zelenih parkov na svetu

Park kralja Salmana, ki ga gradijo v središču savdske prestolnice, bo približno petkrat večji od znamenitega Centralnega parka v New Yorku. Poleg obsežnih zelenih površin bo vključeval umetne doline, vodne površine, sprehajalne poti, kulturne ustanove in podzemno prometno infrastrukturo.

Kot poroča portal The B1M, projekt predstavlja enega največjih urbanističnih posegov v savdski prestolnici. Da bi na območju nekdanjega letališča ustvarili razgibano pokrajino, so gradbinci doslej premaknili približno 54 milijonov kubičnih metrov zemlje. To je po navedbah načrtovalcev primerljivo s prostornino 21 velikih piramid v Gizi.

Kot je pojasnil vršilec dolžnosti izvršnega direktorja fundacije King Salman Park Dale Chadwick, je bilo območje prvotno precej ravno. Med gradnjo so zato ponekod teren dvignili za kar 20 metrov, drugod pa ga za toliko znižali.

Pod površjem parka bodo speljane ceste in predori

Eden največjih gradbenih izzivov je bila prometna infrastruktura. Ker park nastaja v središču gosto poseljenega Rijada, skozi območje poteka več pomembnih prometnic.

Namesto da bi ceste razdelile park na več manjših delov, so se načrtovalci odločili, da jih speljejo pod zemljo. Sistem predorov bo omogočal nemoten promet, na površju pa bo nastala povezana zelena površina, poroča B1M.

Poseben del parka bodo tudi umetne doline, imenovane vadiji. Ti bodo zbirali deževnico, usmerjali prečiščeno vodo in omogočale nastanek mokrišč. Skupno bodo dolgi približno 4,5 kilometra, ponekod pa bodo segale do 30 metrov globoko.

Zaradi peščenih in apnenčastih tal so morali gradbinci doline dodatno utrditi s posebnimi podpornimi konstrukcijami. Te bodo po koncu gradnje skrite pod površjem.

Milijon dreves v boju proti vročini obetajo v projektu

Eden glavnih ciljev projekta je zmanjšanje učinka mestnega toplotnega otoka.

V Rijadu, kjer temperature pogosto presežejo 45 stopinj Celzija, bi lahko obsežne zelene površine pomembno prispevale k ohlajanju okolice.

V parku nameravajo zasaditi približno milijon dreves. Okoli 100.000 odraslih dreves bodo pripeljali od drugod, preostala pa vzgajajo v dveh velikih drevesnicah na območju projekta. Ti se skupaj razprostirata na približno milijon kvadratnih metrov.

Ne gre le za še en park

Po Chadwickovih besedah lahko s pomočjo avtomatiziranih postopkov v drevesnicah dnevno vzgojijo približno 65.000 sadik v lončkih.

Pri izboru rastlin posebno pozornost namenjajo njihovi odpornosti proti vročini in suši. Približno 55 do 60 odstotkov drevesnih vrst bo avtohtonih, večina preostalih pa bo izvirala iz širše regije.

Park kralja Salmana ne bo namenjen zgolj rekreaciji. V njem načrtujejo tudi obsežen kulturni kompleks, ki bo med drugim vključeval nacionalno gledališče, kinodvorane, knjižnice, razstavne prostore ter umetniške in raziskovalne ustanove.

Ena najbolj prepoznavnih stavb bo Muzej svetovnih kultur, visok 110 metrov. Sprva so načrtovali približno 60 metrov visoko stavbo, vendar so se pozneje odločili, da bo muzej postal tudi ena glavnih arhitekturnih znamenitosti mesta.

Pri zasnovi projekta sodeluje več sto strokovnjakov s področij arhitekture, krajinskega načrtovanja, ekologije, hidrologije in gradbeništva. Pomembno vlogo pri vodenju projekta ima ameriško infrastrukturno podjetje Parsons, navaja portal B1M.

Po načrtih naj bi bil park v 30 minutah dostopen približno 75 odstotkom prebivalcev Rijada. Projekt je del širših prizadevanj savdskih oblasti, da bi prestolnico do leta 2030 uvrstile med deset mest na svetu z najvišjo kakovostjo življenja.