Uradu zagovornika načela enakosti, ki ga vodi Miha Lobnik, se vendarle obeta več denarja. Koalicijski poslanci so namreč vložili amandma k predlogu sprememb proračuna za leto 2024, s katerim bi uradu zagotovili dodatnih 220 tisoč evrov – torej znesek, ki je bil za prihodnje leto prvotno že potrjen. Prav tako koalicijski poslanci predlagajo, da se Državni volilni komisiji nameni dodatnih 550.000 evrov za izvedbo evropskih volitev prihodnje leto.
Koalicijski poslanci so vložili amandma k predlogu sprememb proračuna za leto 2024, s katerim bi Uradu zagovornika načela enakosti vendarle zagotovili 220 tisoč evrov, zaradi katerih se je te dni med vlado in Zagovornikom vnel spor.
Kot smo poročali, predlog proračuna za prihodnje leto za Urad zagovornika načela enakosti namreč predvideva 220 tisoč evrov manj, kot so načrtovali najprej.
Miha Lobnik, ki vodi ta urad s 26 zaposlenimi, je ob napovedanem rezu dejal, da gre za grob poseg, s katerim želi vlada “utišati tistega, ki se zavzema za pravice šibkejših”. Obrnil se je na poslance in jih pozval, naj z amandmajem preprečijo “nedopusten poseg vlade v delovanje neodvisne institucije”. Napovedal je, da se bo obrnil tudi na evropsko komisarko za enakost Heleno Dalli, ki se je te dni mudila v Sloveniji.
Gre sicer za sredstva, ki bi jih v uradu namenili za raziskave in ozaveščanje o diskriminaciji.
Krčenje sredstev je bilo sicer določeno junija in je povezano z uveljavljanjem fiskalnega pravila za prihodnje proračunsko leto – za zagovornika pomeni približno 15 odstotkov nižji proračun. Sredstva iz proračuna, namenjena uradu, se sicer iz leta v leto povečujejo, in tudi prihodnje leto bi urad – kljub rezu – dobil več denarja kot letos.
Po Lobnikovih besedah so jim na ministrstvu za finance ob načrtovanem krčenju pojasnili le, da “so v zadnjih letih preveč zrasli”, kar je sam opisal kot govorico “ministrstva za finance, konkretno državne sekretarke Saše Jazbec, ki je znana nasprotnica varstva pred diskriminacijo”.
Na ministrstvu za finance so Lobnikove obtožbe odločno zavrnili in za N1 zatrdili, da njegovo “osebno obračunavanje z državno sekretarko ne spremeni dejstva, zaradi katerega je prišlo do nižanja sredstev za proračunske porabnike, to so uničujoče poplave”. Dodali so, da so zaradi poplav k znižanju proračunov pozvali vse uporabnike, vsak od njih pa se je samostojno odločal, kako bo privarčeval potrebna sredstva.
Pri zagovorniku so odvrnili, da pojasnilo finančnega ministrstva ne drži. Po njihovih navedbah je omenjeno ministrstvo znižanje predlagalo na sestanku 13. junija letos, vlada pa ga je potrdila 10. julija letos, torej štiri tedne pred poplavami. V instituciji so dodali, da so po poplavah solidarno sami znižali svoj predlog proračuna, v enem delu za dva, v drugem pa za štiri odstotke.
Z drugim doslej vloženim amandmajem na predlog sprememb proračuna za prihodnje leto koalicijski poslanci predlagajo dodatnih 550.000 evrov za Državno volilno komisijo (DVK). Ta denar naj bi DVK porabila za izvedbo volitev poslancev v Evropski parlament, ki bodo junija prihodnje leto. “Samostojnim in neodvisnim ustavnim organom je zagotovljena finančna avtonomija, kar pomeni tudi, da jim je treba zagotavljati primerno višino sredstev v državnem proračunu za njihovo učinkovito in nemoteno delovanje,” so amandma utemeljili v koaliciji.
Denar, ki naj bi bil namenjen DVK, bi vzeli državnemu svetu. Kot razlog za to so navedli, da je ta v predlaganem finančnem načrtu razrez, ki ga je določila vlada, presegel kar za 600.000 evrov oziroma 19 odstotkov. Po prepričanju predlagateljev amandmaja bo državni svet kljub znižanju sredstev nemoteno izvedel vse zastavljene aktivnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje