Na seji komisije za nadzor javnih financ so na zahtevo poslancev NSi razpravljali o napovedani davčni reformi. Predstavniki koalicije so poudarili, da so za zdaj predstavili le analizo, ne še konkretnega predloga reforme. To bodo storili po širokem dialogu z deležniki in sklenjenem konsenzu. Komisija je zavrnila predlog NSi, ki je vlado pozvala, naj v petih dneh predloži osnutek predloga, finančne okvire in natančne izračune napovedane reforme.
Davčna reforma bo, vlada pa jo bo predlagala šele po široki javni razpravi, so danes na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ zagotovili predstavniki finančnega ministrstva in koalicije. Sejo so zahtevali poslanci NSi, ki jih zanimajo podrobnosti davčne reforme, o kateri je marca govorila koalicija.
Janez Žakelj (NSi) je spomnil, da se je koalicija marca na vrhu na Brdu pri Kranju seznanila z izhodišči za davčno reformo. Napovedane so bile davčne spremembe na dveh področjih, in sicer naj bi bi bile spremembe dohodninske zakonodaje uveljavljene leta 2024, na področju davka na premoženje pa leta 2025, je navedel takratne besede predstavnikov vlade. Ker je v javnosti v zvezi z napovedano davčno reformo mogoče slišati ogromno nasprotujočih si informacij in različnih interpretacij, so v NSi predlagali obravnavo problematike na seji komisije.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah je potrdila, da so pripravili izhodišča za prenovo davčnega sistema, s katero želijo tega narediti bolj preglednega, enostavnega in uravnoteženega. Cilj je, da se javnofinančna bremena porazdeli enakomerno, je pojasnila, a dodala, da so bila na vrhu koalicije predstavljena zgolj temeljna izhodišča in ne že izoblikovan predlog reforme. Pred tem nameravajo voditi široko javno razpravo in doseči splošen družbeni konsenz, je povedala.
“Konkreten predlog in ocene vseh davčnih sprememb bodo pripravljeni in tudi podrobneje predstavljeni, ko bodo opravljena usklajevanja in razprave z različnimi deležniki,” je povedala državna sekretarka. Glede časovnice pa je dejala, da bodo letos izhodišča predstavili najprej na delovnih skupinah, nato bo sledila javna razprava in šele na tej podlagi bodo pripravili končni predlog. Kdaj ga bodo poslali v potrditev v državni zbor, tako za zdaj še ni mogoče povedati.
Konkretnega predloga reforme še ni
Tudi Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da je vlada za zdaj pripravila le analizo in še ne davčne reforme. Spodbujanje panike, “kako se bo obdavčilo, ne vem kaj vse”, se ji zato zdi neutemeljeno. Doslej je bilo napovedano zgolj to, da želi vlada narediti davčni sistem enostaven in pregleden, in to ob najširšem družbenem konsenzu, je povedala enako kot državna sekretarka.
Prav tako je Andreja Kert (Svoboda) zagotovila, da konkretnih predlogov še ni. “Te bomo oblikovali v širšem dialogu in s konsenzom, le na podlagi tega bo lahko nastal osnutek predloga sprememb, ki bo šel v javno razpravo,” je povedala.
Po drugi strani je Žakelj menil, da široka javna razprava o predlogu davčnih sprememb ni mogoča, dokler pred seboj nimajo konkretnih izračunov in okvira davčne reforme. Davkoplačevalci in podjetja danes ne vedo, kakšni so načrti vlade, to pa negativno vpliva na predvidljivost davčnega in in nasploh poslovnega okolja, je opozoril.
Poslanci NSi so zato želeli vlado pozvati, naj državnemu zboru najpozneje v petih dneh predloži osnutek predloga, finančne okvire in natančne izračune napovedane davčne reforme. Vendar komisija predloga tega sklepa ni podprla. Žakelj je tako ugotovil, da leta 2024 davčne reforme zagotovo še ne bo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje