"Na Primorskem se je vedno praznovala priključitev in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri," so v predlogu zakona zapisali koalicijski poslanci, ki želijo preimenovati praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
V poslanskih skupinah Socialnih demokratov, Svobode in Levice so pripravili pobudo za preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini, saj da ne ustreza zgodovinskim dejstvom.
Kot so zapisali v poslanski pobudi, Primorci že od nekdaj praznujejo praznik priključitve in ne vrnitve, saj je takšno poimenovanje praznika del njihove tradicije in kolektivne identitete. Termin “priključitev” prav tako uporabljajo vsi, ki ob prazniku prirejajo spominske slovesnosti in praznovanja, med njimi tudi primorske občine, društva in združenja, so še zapisali in dodali, da je priključitev Primorske v kolektivni identiteti Primorcev zasidrana kot izid dolgoletnega in požrtvovalnega boja za narodne pravice.
“O priključitvi Primorske govorijo ljudje, ko se pogovarjajo o prazniku ob vsakdanjih opravkih in druženjih,” še piše v predlogu poslanskega zakona, pod katerim so prvopodpisani primorski poslanci Meira Hot, Matej Tašner Vatovec, Robert Janev, Mirjam Bon Klajnšček, Mateja Čalušić, Tamara Kozlovič, Aleksander Prosen Kralj in Andreja Živic.
Zakon o praznikih in dela prostih dnevih je obširnejše spremembe in dopolnitve doživel s sprejetjem novele leta 2005. Na seznam praznikov je tedaj državni zbor dodal še združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, dan Rudolfa Maistra in vrnitev Primorske k matični domovini.
“Slovensko srce je na Koroškem, slovenska pljuča pa v Trstu”
“Znameniti izrek nam najbolje označuje pomen Trsta in s tem Primorske v slovenski zgodovini,” so zapisali v predlogu zakona, kjer s pomočjo zgodovinskih dejstev utemeljujejo nujnost preimenovanja obstoječega zakona.
Kot še piše, si Primorska že zaradi zvestobe slovenstvu in najstarejšemu antifašizmu v Evropi zasluži poseben spominski dan. S sprejetjem predlagane rešitve pa bi tako v celoti sledili zgodovinskim dejstvom ter zadostili načelu objektivnosti tega vprašanja.
Poudarili so še, da s sprejetjem predlagane spremembe zakona ne bi nastali nobeni dodatni stroški za državni proračun. Strah, da bi izraz priključitev Primorske povzročil neugodne mednarodnopravne in politične posledice, pa da je neupravičen in neutemeljen. “Priključitev je rezultat mednarodno priznane Pariške mirovne pogodbe. Temu pa pričajo tudi zgodovinska dejstva, zapisi in razlage priznanih zgodovinarjev,” so še zapisali in predlagali, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje