Društvo novinarjev meni, da predlog zakona o medijih ne zagotavlja pogojev za celovito obveščenost in medijsko raznolikost. Mediji po njihovem mnenju potrebujejo večjo podporo države od predvidene. Kritični so tudi do ohranjanja projektnega financiranja. Sindikat novinarjev tudi ocenjuje, da način za financiranje prek razpisov ni najbolj ustrezen.
Društvo novinarjev Slovenije meni, da je v zakonskem predlogu, ki je bil v javni razpravi do srede, nujna večja državna podpora, saj se mediji soočajo z odlivom občinstva in krizami. Hkrati so javnosti na voljo številni brezplačni viri in informacije, ob tem pa tudi dezinformacije, so dodali.
Po predlogu bi ohranili projektni način financiranja medijev prek razpisov, o katerih odloča komisija. A to po mnenju društva ni niti sistemsko niti vsebinsko nevtralno. Predlog tako v primerjavi z obstoječo zakonodajo ne prinaša pričakovanega napredka, so ocenili. Ministrstvu predlagajo, da uvede dejanske sheme državnih pomoči novinarjem oziroma njihovi produkciji, ob tem pa naj zagotovi ustrezna sredstva, kar pomeni vsaj 15 milijonov evrov letno.
Ker vpis v razvid medijev ne bo več pogoj za opravljanje dejavnosti in torej ne bo več obvezen, se sprašujejo, kakšen smisel ima razširjanje nabora podatkov o lastništvu, če bo vpis odvisen le od dobre volje medija. Po mnenju društva mora biti vpis v razvid obvezen ali vsaj pogoj za dostop do sredstev državnih pomoči. Tudi za medije, ki prejemajo druga javna sredstva, denimo lokalni mediji, mora biti vpis v razvid obvezen. Razvid bo imel smisel, če bo v njem vpisanih 99 odstotkov vseh medijev, so opozorili.
Ob tem, da zadnje letno poročilo Evropske komisije o stanju pravne države Slovenijo poziva k dodatnim prizadevanjem za zaščito novinarjev, se sprašujejo, zakaj predlog ne vzpostavlja ukrepov za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.
V povezavi s predlagano ustanovitvijo nacionalnega sveta za medije ugotavljajo, da novo neprofesionalno posvetovalno telo ni potrebno. Poleg tega način njegovega imenovanja ne zagotavlja njegove neodvisnosti, saj predvideva, da bi člane sveta na predlog vlade imenoval državni zbor, so kritični. Podobnega mnenja je Sindikat novinarjev Slovenije.
Ta meni, da predlagani način financiranja medijev ni najustreznejši, merila zanj pa so preohlapna. Hkrati pogrešajo merila, kot so urejeni pogoji dela, zmanjševanje prekarnosti, spodbujanje kolektivnega dogovarjanja in socialnega dialoga ter sklenjene kolektivne pogodbe. Namesto spodbujanja zagonskih podjetij pa bi bilo treba po njihovem mnenju spodbujati notranje odkupe in medijske zadruge.
Definicija medija je preozka
Definicija medija se jim zdi preozka. Mediji namreč niso zgolj prenašalci informacij, prav tako imajo večjo vlogo novinarji in novinarstvo. Novinar deluje v javnem interesu in presega nalogo obveščanja. Regulacija bi morala medije postaviti v službo javnosti, poudarjajo.
Predlagane določbe glede koncentracije medijev pa po njihovih ugotovitvah ne rešujejo aktualnih razmer, ampak legalizirajo problematično obstoječe stanje, ko se isti članki pojavljajo v več tiskanih in spletnih izdajah in tako širijo isti glas.
Kritičen tudi Svetina: Varuh dobiva nove naloge brez predhodnega posvetovanja z njim
Varuh človekovih pravic Peter Svetina vidi predlog zakona o medijih kot še en primer, ko predlagatelj nalaga instituciji Varuha človekovih pravic naloge, ne da bi se o njih predhodno posvetoval z njo. Takšna praksa je po njegovem mnenju nesprejemljiva, zato pričakuje, da se konča, so zapisali pri Varuhu.
Predlagani 34. člen, ki obravnava prepoved spodbujanja k nasilju, inšpektorju za kulturo in medije omogoča, da še pred presojo upravnega sodišča izda začasni ukrep odstranitve oziroma prepovedi razširjanja vsebin, za katere obstaja sum spodbujanja k nasilju in razpihovanja sovraštva. Inšpektor se lahko pred izdajo začasnega ukrepa med drugim posvetuje z Varuhom človekovih pravic, ni pa vezan na njegovo mnenje, navaja zakonski predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo.
Toda Varuh po opozorilu Svetine ne more začeti obravnave zadev na podlagi iniciative nosilcev oblasti, kar inšpektorji so. Ustanovljen je namreč ravno za varstvo pravic posameznikov pred oblastmi. Predlagana ureditev bi bila sporna tudi z vidika zakonsko že določene neodvisnosti in samostojnosti Varuha pri njegovem delu in neskladna z mednarodnimi standardi za delovanje institucij varuha človekovih pravic, je pojasnil.
Foto: Borut Živulović/Bobo
Varuh sicer ocenjuje, da je del omenjenega člena, ki dopolnjuje zdaj veljavni člen s tega področja, bolj določen in daje s tem večjo pravno varnost. A ker predlagane rešitve ne zajemajo sankcije za medije, ki dopuščajo objavo sovražnega govora, je to po mnenju Varuha slabo sporočilo medijem. Še vedno bo namreč veljalo, da kršitev določbe ne terja nikakršne odgovornosti medija. Varuh predlaga vnovični razmislek o tem.
Nadalje se zavzema za popolno transparentnost pri delovanju medijev. Glede na to ne vidi razloga za omejitev podatkov o lastništvu v uradnih evidencah na osebe, ki imajo vsaj petodstotni lastniški delež oziroma delež v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja. Pričakuje pojasnila v zvezi s tem in razmislek o uvedbi popolne transparentnosti lastništva medijev.
Poseben izziv hkrati vidi v razvoju informacijske krajine in v določitvi subjektov medijskega poročanja, prav tako je po njegovem odprto vprašanje o trajnem financiranju za neprofitne medije v javnem interesu in o določitvi meril za državno pomoč medijem. Poziva pa tudi k napredku glede preglednosti pri upravljanju državnih sredstev in sredstev lokalnih skupnosti za oglaševanje v medijskih hišah.
Nenazadnje bi morala država najti ustrezne normativne rešitve za omejitev prekarizacije novinarskega dela, je pozval varuh Svetina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!