Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na današnjem posvetu o predlogu novega zakona o medijih poudarila, da si želi prenove celotne medijske zakonodaje, ki bo napredna, transparentna in v skladu z razvojem sodobnih tehnologij, umetne inteligence in socialnih omrežij.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na današnjem posvetu o predlogu novega zakona o medijih poudarila, da si želi prenove celotne medijske zakonodaje, ki bo napredna, transparentna in v skladu z razvojem sodobnih tehnologij, umetne inteligence in socialnih omrežij. Javna razprava o predlogu zakona je odprta do vključno 31. januarja.
Na posvetu, ki je potekal na ministrstvu za kulturo, so gostje iz več evropskih držav predstavili nekatere dobre prakse medijske regulacije. “Za nas je seveda zelo pomembno slišati goste iz tujine, s katerimi smo bili v stikih med pripravo zakona. Želimo si tudi čim več povratnih informacij s strani slovenske javnosti,” je poudarila ministrica.
Danski raziskovalec medijske krajine Aske Kammer je predstavil danski sistem financiranja medijev. Zasebni in javni mediji so upravičeni do financiranja s strani države, vendar morajo za to izpolnjevati številna merila, ki so transparentno predstavljena. “Veliko denarja vlagamo tudi v zasebne medije. Danščine namreč ne govori veliko ljudi, kar pomeni, da moramo več denarja nameniti za dobro in kakovostno novinarstvo,” je opozoril.
Pomen ustreznega financiranja medijev v manjših državah je izpostavil tudi član kosovskega novinarskega kolektiva, ki je izvedel Monitoring medijskega lastništva za Kosovo, Kreshnik Gashi. Pojasnil je, da njegova država zadnja tri leta ne financira medijskih vsebin, kar odpira številna vprašanja na področju medijskega lastništva, saj oglasi zaradi majhnosti trga ne zadostujejo za financiranje.
“Zaradi pomanjkanja transparentnosti prihaja do veliko nezakonitih vplivov. V medijih se znajde srbska in ruska propaganda in dezinformacije, prav tako pa prihaja do albanskih vplivov. Politiki postajajo prvi vir informacij za državljane, kar je zelo problematično,” je poudaril Gashi.
Vodja nemške komisije za ugotavljanje koncentracije v medijskem sektorju Georgios Gounalakis je medtem opomnil, kako pomembna je raznolikost medijskega lastništva za ohranjanje demokratične družbe. V Nemčiji obstaja podatkovna zbirka, v kateri lahko državljani preverijo informacije o delničarjih in lastnikih zasebnih medijskih podjetij. “Državljani morajo imeti možnost oblikovati svoje osebno ali javno mnenje o medijskih vsebinah,” je poudaril.
Ministrstvo za kulturo je 12. decembra lani v javno razpravo vložilo predlog novega zakona o medijih. Z njim želijo denimo povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Javna razprava bo trajala do vključno 31. januarja. Predlog pomembno spreminja pogoje in pravno podlago za pridobivanje državnih pomoči na področju medijev. Pomoči medijem po novem ne bodo več omejene samo na sofinanciranje programskih vsebin v medijih, ampak bo mogoče spodbujati tudi nastanek zagonskih medijskih podjetij, razpisati projekte za razvoj novih znanj in produktov ter subvencionirati deficitarne poklice v medijih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje