Takoj po prvomajskih praznikih se bodo najverjetnejši koalicijski partnerji (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pospešeno lotili pisanja koalicijske pogodbe in sestavljanja ministrske ekipe. Nekatera imena so že pricurljala v javnost. Kot smo razkrili na N1, naj bi notranje ministrstvo vodila Tatjana Bobnar, poleg nje pa so v igri za ministrski položaj: Dimitrij Zadel za gospodarskega ministra, Tanja Fajon za zunanjo in Dominika Švarc Pipan za pravosodno ministrico ... Poslansko skupino Gibanja Svoboda naj bi začasno – do selitve na čelo vlade – vodil kar Robert Golob sam.
V torek naj bi za skupno mizo prvič sedli predstavniki vseh treh potencialnih koalicijskih partneric: Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Svet Levice sicer čaka prej še odločanje o odstopu, ki ga je po nedeljskem slabem volilnem rezultatu ponudilo vodstvo stranke. Razpravo o tem so člani sveta že opravili, glasovanje pa se bo danes zvečer odvilo na daljavo. Da bi omenjeni organ sprejel ponujeni odstop koordinatorja Levice Luke Mesca in ostalih članov izvršnega odbora, ne gre pričakovati.
Čeprav so se najverjetnejši prihodnji partnerji zavezali, da bo sestavljanje ministrske ekipe potekalo za trdno zaprtimi vrati, so nekatera imena že prišla v javnost. Najprej je možnost, da bi prevzel vodenje ministrstva za zdravje, sam izpostavil najverjetnejši kandidat za to mesto zdravnik Danijel Bešič Loredan. Pričakovani prihodnji mandatar, prvak Gibanja Svoboda Robert Golob, je to izbiro že večkrat potrdil.
V začetku tedna smo na N1 razkrili, da bo Aleša Hojsa na čelu notranjega ministrstva po vsej verjetnosti nasledila bivša generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Na vprašanje o njeni selitvi v vlado nam je dejala, da je to odločitev bodočega mandatarja in stvar koalicijskih dogovarjanj. Po naših informacijah pa možnosti, da bi se Golob glede izbire Bobnar premislil, skorajda ni.
Poleg zdravstvenega ministrstva je kot osrednji resor, ki mora pripasti zmagoviti stranki Gibanje Svoboda, prvak stranke že večkrat izpostavil ministrstvo za finance. Kdo naj bi postal prvi finančnik v državi, za zdaj ni razkril, je pa v včerajšnji oddaji Tarča na TV Slovenija povedal, da bo na tem mestu gospodarstvenik, ki bo imel ob sebi ekipo strokovnjakov za javne finance in proračun. Izbiro gospodarstvenika je pojasnil z besedami, da je treba za zagotovitev socialno pravične države najprej težiti k ustvarjanju nove vrednosti. Vendar pa nekateri spremljevalci oblikovanja nove vlade možnosti, da bi v tekmi za vodenje finančnega ministrstva vendarle “zmagal” kdo od strokovnjakov za finance oziroma proračun, povsem ne izključujejo.
Po besedah naših virov pa se gospodarstveniku Dimitriju Zadelu obeta vodenje ministrstva za gospodarstvo. Ta nam je danes sicer dejal, da zadeve ne komentira. Zadel je bil v preteklosti med drugim predsednik uprave Luke Koper. Skupaj s še dvema članoma uprave je konec lanskega leta s tega mesta odstopil, kot razlog za takšno potezo pa je prvi luški nadzornik Franci Matoz navedel “konceptualna razhajanja glede nadaljnje strategije razvoja”. Zadelu na listi Gibanja Svoboda na nedeljskih državnozborskih volitvah ni uspelo priti v državni zbor.
Kot kaže, bo vodenje zunanjega ministrstva (MZZ) prvič v samostojni Sloveniji prevzela ženska – to mesto se obeta predsednici SD in dolgoletni evropski poslanki Tanji Fajon. Čeprav je Golobova stranka na volitvah dobila kar 41 poslanskih mandatov, SD pa le sedem, tudi naši viri iz Gibanja Svoboda dopuščajo možnost, da bi Socialnim demokratom pripadla kar štiri ministrska mesta. Kot eno od njih omenjajo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je bilo v dosedanjih levosredinskih vladah pogosto v rokah socialnih demokratov.
Na to, da bi lahko pod okrilje Socialnih demokratov prišlo pravosodno ministrstvo, je nakazal Golob sam – v oddaji Tarča je namignil, da bo Gibanje Svoboda pravosodje “morda prepustilo kakšni drugi stranki”. Kot najverjetnejšo kandidatko za pravosodno ministrico naši sogovorniki omenjajo strokovnjakinjo za mednarodno pravo in podpredsednico SD Dominiko Švarc Pipan, ki je na tem ministrstvu že opravljala funkcijo državne sekretarke. Če ji omenjenega mesta vendarle ne bi uspelo zasesti, pa naj bi se ji obetal položaj državne sekretarke na MZZ.
Za mesta državnih sekretarjev in za druge položaje, ki naj bi se “sprostili” s prihodom nove vlade, se sicer v SD napoveduje precejšnja gneča. Ne gre namreč spregledati, da kar nekaj njenih sedanjih poslancev in drugih prepoznavnih kadrov – na primer bivši predsednik stranke in dolgoletni kmetijski minister Dejan Židan – ni prišlo v državni zbor. Nekateri, ki so bili izvoljeni, pa so se poslanskih klopi že nekoliko nasitili. Med njimi naši viri omenjajo dolgoletnega vodjo poslanske skupine SD Matjaža Hana. Pogovori med prihodnjimi koalicijskimi partnerji naj bi šli sicer v smeri, da bi bili državni sekretarji na posameznem resorju iz kvote iste stranke kot minister oziroma ministrica.
Želje po vodenju pravosodnega ministrstva v preteklih dneh ni skrivala niti podpredsednica Gibanja Svoboda in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, ki pa je po informacijah N1 sedaj pristala, da se bo potegovala za predsednico državnega zbora. Uresničitev tega načrta bi pomenila, da bo na čelo slovenskega parlamenta prvič stopila ženska.
Zelo naporno delo nedvomno čaka poslanca Gibanja Svoboda, ki bo prevzel vodenje njene poslanske skupine. Gre namreč za številčno najmočnejšo poslansko skupino doslej, v kateri bodo večinoma politično neizkušeni poslanci. Kako zahtevno bo to delo, kaže tudi to, da bo do prevzema mandatarske funkcije poslansko skupino Gibanja Svoboda začasno vodil kar Golob sam. Nekateri v stranki si želijo, da bi to mesto nato prevzel generalni sekretar stranke, bivši novogoriški župan Matej Arčon, ki je bil v državni zbor izvoljen z rekordnim številom glasov. A ta nad sedenjem v poslanskih klopeh menda ni navdušen in naj bi se mu nasmihala selitev v kabinet najverjetnejšega premierja Roberta Goloba.
Če bo stranka SD s sedmimi poslanci dobila štiri ministrska mesta, je mogoče pričakovati, da si bo skušala Levica s petimi poslanci priboriti tri ministrske položaje. Eno od njih naj bi – če bo svet stranke izrekel zaupanje sedanjemu vodstvu – pripadlo koordinatorju Levice Luki Mescu. Njegova stranka naj bi si glede na programske prioritete želela voditi predvsem ministrstvo za okolje in prostor, a je Golob že nakazal, da okolje zanima njegovo stranko. V Levici je sicer zaznati tudi interes za vodenje ministrstva za delo, ministrstva za kulturo, menda bi se bili pripravljeni pogovarjati tudi o šolskem ministrstvu …
Preden bo državni zbor glasoval o novi ministrski ekipi, pa bo očitno moral spremeniti zakon o vladi. Robert Golob je namreč že napovedal preoblikovanje nekaterih resorjev. Tako je omenjal oblikovanje ministrstva za infrastrukturo in okolje, ministrstvo za izobraževanje pa naj bi razdelili na dva resorja: na šolstvo in šport ter na visoko šolstvo, znanost in digitalizacijo. Sodeč po teh navedbah, naj bi visokošolskemu ministrstvu pripojili vladno službo za digitalizacijo, ki jo je ustanovila sedanja Janševa vlada in jo vodi minister iz vrst NSi Mark Boris Andrijanič.
Po besedah naših virov naj bi šli načrti prihodnje koalicije v smeri nekoliko manjšega števila ministrskih mest, kot jih je sedaj: poleg premierja naj bi prihodnjo vlado sestavljalo še 14 ministrov in ministric (sedaj jih je ministrov 17). A bi utegnili koalicijski pogovori ta načrt še spremeniti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje