Prvič v zgodovini Slovenije bo državni zbor vodila ženska

Slovenija 29. Apr. 202211:44 > 12:459 komentarjev
Delite:
Foto: N1

Koalicijska pogajanja o sestavi vlade Roberta Goloba so v polnem teku, grobi kadrovski razrez naj bi bil znan že prihodnji torek. Zakonodajno vejo oblasti bo prvič v zgodovini samostojne Slovenije vodila ženska, in sicer podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič.

Čeprav je bila po informacijah N1 sprva predvidena za mesto ministrice za pravosodje, pa je po torkovem sestanku predsednika zmagovalne stranke Roberta Goloba in predsednice v prihodnje druge največje koalicijske stranke SD Tanje Fajon nastal preobrat. Nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič ni več v igri za vodenje ministrstva za pravosodje, pač pa bo, kot kaže, postala predsednica državnega zbora. Ponudbo je po naših informacijah že sprejela.

V krajšem pogovoru za N1 Klakočar Zupančič tega ne zanika, za zdaj zgolj zadržano pravi: “Bila bi počaščena, če bi me predsednik stranke predlagal na to mesto. O tem sicer nato odloča državni zbor.”

Za izvolitev na to mesto kandidat/-ka potrebuje absolutno večino na tajnem glasovanju, torej najmanj 46 poslanskih glasov. Pričakovati je, da bodo poslanke in poslanci o kandidaturi Klakočar Zupančič glasovali na ustanovni seji novega sklica državnega zbora, ki bo glede na napovedi predsednika republike Boruta Pahorja 13. maja.

Do njene izvolitve bo ustanovno sejo vodil najstarejši poslanec novega sklica, to pa je 73-letni strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prav tako iz vrst Gibanja Svoboda. Preden se je Golob odločil za Klakočar Zupančič, je bil prav Gregorič eden od možnih kandidatov za mesto predsednika državnega zbora, sicer formalno druge najvišje politične funkcije v državi.

Klakočar Zupančič bi bila v primeru izvolitve, ki sicer glede na razmerje sil v DZ ni vprašljiva, prva ženska na tem položaju. Doslej so zakonodajno vejo oblasti, odkar je bil leta 1992 konstituiran prvi državni zbor, vodili Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc (Feri) Horvat, France Cukjati, Pavel Gantar, Ljubo Germič, Gregor Virant, Janko Veber, Milan Brglez, Matej Tonin, Dejan Židan in Igor Zorčič.

Nekdanjo sodnico je javnost spoznala decembra 2020, ko je v zaprti Facebookovi skupini objavila do aktualne vlade zelo kritičen zapis, premierja Janeza Janšo pa je označila za “velikega diktatorja”. Objava je prišla do državnega sekretarja v Janševem kabinetu Vinka Gorenaka, ki jo je javno objavil na svojem blogu in zahteval odziv sodnega sveta in predsednika vrhovnega sodišča.

Klakočar Zupančič je po posredovanju nekdanje pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič, ki je predlagala uvedbo disciplinskega postopka, izgubila mesto vodje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrajnem sodišču, Gorenaka pa je nato tožila za kaznivo dejanje nedovoljene objave zasebnega pisanja. Kasneje sta dosegla sodno poravnavo, Gorenak je zapis umaknil, Klakočar Zupančič pa je kljub oprostitvi v disciplinskem postopku zapustila sodniške vrste in bila eno od prvih znanih imen ob oblikovanju Golobove stranke Gibanje Svoboda, postala je tudi njena prva podpredsednica.

Komentari

Vaš komentar