Fotografija je simbolična (Foto: Marko Petrej/Visit Maribor)
Drevesa v enem največjih in najlepših parkov v Sloveniji se soočajo z okužbami lubadarja. V Mestnem parku Maribor bodo zato posekali 40 smrek, ogrožena pa so tudi druga drevesa v bližini. To sicer ni prvi napad lubadarjev v parku, ki je priljubljeno zbirališče Mariborčanov že od 19. stoletja.
Lubadarji so napadli drevesa v Mestnem parku Maribor, zaradi česar bo potrebno odstraniti okoli 40 smrek, ki rastejo v bližini otroškega igrišča. Gre za okrog 130 let stare smreke.
Posek dreves bo trajal predvidoma dva tedna, odvisno od vremena. V času odstranjevanja okuženih dreves bo Mestna občina Maribor (Mom) zaradi varnosti občasno zaprla otroško igrišče in okoliške predele parka.
Ker odstranitev dreves tudi druga drevesa v sestoju naredi ranljivejša za zunanje vremenske vplive, bodo na Mom zaradi varnosti obiskovalcev skrbno pregledali, ali jih bo treba odstraniti še več.
Glavna sanacija sledi takoj po odstranitvi okuženih dreves. Nadomestne saditve bodo opravljene leta 2023 in zaključene leta 2024. Na tem mestu nameravajo prav tako nasaditi iglavce, a kot pojasnjuje komunalno podjetje Snaga –ki je skrbnik parka –, bo trajalo približno 80 let, da bodo ta drevesa približno takšne velikosti kot so zdajšnja.
Posek je edina rešitev
Edini način, da se okužbe lubadarjev na območju znebijo, je posek okuženih dreves, ki jih je treba nato takoj olupiti in odpeljati, da se napad ne razširi, so zapisali na spletni strani Mom.
Drevo, ki ga napade lubadar, se začne sušiti, kar se najprej vidi na krošnji. Ta spremeni barvo, na lubju se začnejo pojavljati drobne luknjice, drevesa se smolijo, odpadejo jim iglice, na zadnje pa se jim začne luščiti še skorja.
PROFIMEDIA
Lubadar po navedbah Mom pospešeno uničuje slovenske gozdove. Idealne za njegovo razmnoževanje so temperature okoli 30 stopinj Celzija, zato posledice podnebnih sprememb – mile zime, vroča poletja, sušna obdobja in smog – pripomorejo k njegovi prekomerni širitvi. “Poletje 2022 je bilo pri nas že tretje poletje zapored, ko je bilo od januarja do septembra zelo malo padavin, pa še te so bile neugodno razporejene za rastline,” so še razložili na občini.
Kaj so podlubniki?
Podlubniki so majhni hrošči, veliki do 5 milimetrov. Poznamo več kot 6.000 vrst podlubnikov, v Sloveniji jih živi približno 90 vrst. Največ škode napravi osmerozobi ali veliki smrekov lubadar, ta je napadel tudi smreke v mestnem parku.
Temnorjav, bleščeč hrošč je dobil ime po osmih zobcih. Smreke, ki jih napade, lahko propadejo v celoti, namnožitev podlubnikov in njihova prisotnost na določenem območju pa lahko traja več let.
Podlubniki se zelo hitro širijo z drevesa na drevo, saj lahko letijo deset kilometrov daleč, nekatere vrste celo 50 kilometrov. V obdobjih namnožitve zato gozdarji ne odredijo le poseka očitno napadenih dreves, ampak tudi posek okoliških dreves, ki so gotovo že naseljena s podlubniki ali pa bodo, še preden se bo začel posek vidno napadenih dreves, so razložili na spletni strani Mestne občine Maribor.
PROFIMEDIA
Priljubljeno zbirališče Mariborčanov
Mariborski mestni park sicer velja za enega najlepših v Sloveniji in je eno najbolj priljubljenih zbirališč Mariborčanov. Nahaja se severno od središča mesta in skupaj z bližnjima hriboma, Piramido in Kalvarijo, obsega 54 hektarjev površine.
Sprehajališče ob ribnikih, ki je bilo nagrajeno tudi s Plečnikovim priznanjem, obdajajo obsežne zelene površine, drevesa in cvetlice, paviljon, igrala in otroško igrišče, akvarij-terarij, pot pa sprehajalce vodi tudi do znamenitih Treh ribnikov in fontane. O parku v svoji knjigi In ljubezen tudi vzneseno piše tudi pisatelj Drago Jančar.
Marko Petrej/Visit Maribor
Mariborčani vsako leto organizirajo tradicionalni nočni tek na Kalvarijo, pri katerem morajo tekači premagati 454 stopnic. Park je tudi prizorišče kulturnih dogodkov, ki vsako leto potekajo v okviru festivala Lent, velja pa tudi za enega od spomenikov narave in je zaščiten po občinskem odloku.
Bogata zgodovina sega v 19. stoletje
Leta 1869 je Olepševalno društvo v Mariboru v mestnem parku zasadilo prva drevesa, dve leti kasneje pa je občina odkupila zemljišče za urejanje parka. Skozi leta je nato od zasebnih lastnikov še naprej dokupovala zemljišča v parku. Ob koncu 19. stoletja je društvo odkupilo tudi opuščen vinograd pod hribom Kalvarija in ga pogozdilo z 19 tisoč smrekami in 5 tisoč drugimi drevesi.
V parku raste okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev ter mnogo vrst iglavcev. Kot so zapisali na Visit Maribor, so številna drevesa starejša od 140 let, od leta 1976 pa je območje zavarovano kot spomenik oblikovane narave.
Potrebe po odstranitvah smrek zaradi podlubnikov se sicer pojavljajo že v letih 1994, 2006 in 2008. Opozorila o “skrajnem času, da se začne razmišljati o prenovi smrekovega sestoja”, pa segajo v leto 2004, je še zapisal Mom.
Letos so v Mariboru obnovili promenado v parku ter postavili nova igrala in večje igrišče.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje