Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan matematike in dan števila pi, ki je posvečen matematični konstanti pi. Na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani je zato danes potekalo državno tekmovanje v recitiranju decimalk števila pi, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru pa so brali piezije.
Vsako leto 14. marca obeležujemo mednarodni dan matematike in dan števila pi. Ta dan med drugim opominja na pomembno vlogo matematike pri prebojih v znanosti in izboljšanju kakovosti življenja.
Kot je poudarila matematičarka in asistentka na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Katja Berčič, je matematika izredno pomembna znanstvena veda, saj predstavlja osnovo za vse tehnologije, ki jih danes srečamo v vsakdanjem življenju.
“Je tudi način razmišljanja, ki temelji na združevanju logičnega sklepanja s kreativnostjo. V matematiki pogosto lahko najdemo povezave med stvarmi, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega. V tem mnogi najdejo lepoto, vključno z mano. Je tudi lep primer tega, kako lahko iz preprostih pravil zgradimo kompleksne stvari,” je dejala.
Na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko so na današnji dan že tradicionalno izvedli državno tekmovanje v recitiranju decimalk števila pi in peki pit. Za obiskovalce so pripravili tudi poljudnoznanstvena predavanja s področij matematike in astrofizike, izvedli pa so lahko tudi nekaj zanimivih fizikalnih poskusov.
Letošnji najmlajši tekmovalec v že tradicionalnem tekmovanju recitiranja števila pi Liam Kovač je 1500 decimalk z odliko zrecitiral v 10 minutah. Drugouvrščena je bila 15-letna Ameja Lesizza Mencin s 663 decimalkami. Za STA je pojasnila, da sama sicer nima posebne metode pomnjenja. “Nekatere številke sem si zapolnila s pomočjo asociacij, pomagala sem si tudi z barvami. Najlažje si jih tudi zapolnim, če števila razvrstim v stolpce,” je dejala. Na tretje mesto se je danes uvrstil 14-letni Vitan Drobnič, ki se je ustavil pri 505 decimalkah.
Program je tudi letos vodil igralec Nik Škrlec, nekdanji državni prvak v recitiranju števila pi, ki je današnje tekmovanje označil za presečišče vseh, ki jih zanima pomnjenje in tudi matematika. “Brez matematikov ne bi imeli števila pi, ki pa je odličen poligon za preverjanje našega spomina. Ker je iracionalna konstanta, ki teče v nedogled in nima nobenega logičnega zaporedja, jo potem izkoristimo za to, da preverjamo naše zmožnosti pomnjenja,” je povedal za STA.
Sam se je učenja decimalk lotil s pomočjo grške mnemotehnike pomnjenja, ki se imenuje palača spomina in pri kateri si posameznik številke zapomni z miselnim popotovanjem po dobro znanem prostoru, na primer po hiši, sobi. Z omenjeno metodo je Škrlec s 3141 decimalkami dolgo časa držal državni rekord. Sedaj državni rekord v recitiranju pripada Tiborju Hvali. Ta je pred tremi leti na tekmovanju znal povedati kar 10.123 decimalk.
Igralec, voditelj, youtuber in “brainfluencer” Nik Škrlec je lani za rubriko Poglobljeno spregovoril o možganski aktivnosti, učenju švedščine, učinkovitem pozabljanju, pretresu možganov in počenem vretencu, prijaznosti do samega sebe, dolgčasu, nakupovalnih seznamih in o supermoči lovljenja predmetov, preden padejo na tla. Celoten pogovor lahko preberete na Težava je, da odrasli izgubimo toleranco do lastnega neznanja
Kot je povedal Škrlec, tekmovalci uporabljajo zelo raznolike pristope pomnjenja, od čisto lastnih, intuitivnih, do tudi bolj tehničnih ali pa poznanih tehnik, kot je tudi palača spomina. Predsednik komisije državnega tekmovanja v recitiranju decimalk števila pi Urban Jezernik pa je dodal, da so decimalke danes nekateri tekmovalci hitro zdrdrali, da jim je bilo težko slediti, nekateri pa so se jih naučili kot pesmico ali zgodbo.
Dogodek je v Sloveniji leta 2007 prvič organiziral študent in zdajšnji profesor Simon Čopar, od takrat naprej pa se tradicionalno odvija vsako leto na isti dan.
Študent fakultete in letošnji organizator prireditve Urban Pečoler je današnji dogodek označil za izjemno pomembnega, saj predvsem mladim osnovnošolcem in srednješolcem omogoča, da se z matematiko srečajo na drugačen način kot v šolah z enačbami in funkcijami. “S tem, ko se jim matematika in število pi predstavita na bolj zabaven način, se jih tudi lažje navduši za to znanstveno vedo,” je poudaril.
Da je matematika pomembna veda, število pi pa njena ključna konstanta, se strinja tudi profesor matematike na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja Ambrož Demšar, ki na tekmovanje vsako leto pripelje svoje učence. “Vedno znova me navdušuje, kaj vse zmore človeški um. Dogodke, kot je današnji, pa je pomembno promovirati tudi v prihodnosti,” je dejal.
Na Primorskem so brali piezijo
Praznovanju se pridružujejo tudi na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer je ob 13. uri potekalo branje piezije.
Piezija je matematična poezija, oziroma je eden izmed načinov pomnjenja decimalk števila pi. Število črk v posamezni besedi je pri pieziji enako zaporedni decimalki števila pi. Števko nič se preskoči ali pa nadomesti z besedo z desetimi črkami. Prav tako mora biti besedilo smiselno vsebinsko povezano, piše na spletni strani Osnovne šole Hajdina.
Prvi dan števila pi so sicer obeležili 14. marca 1988 v San Franciscu. Datum praznovanja števila pi se v ameriškem datumskem formatu zapiše kot 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi. Število predstavlja razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom. Kot je dejala Berčič, bi se zaradi tega pričakovalo, da se bo pojavljalo pri procesih, ki se ponavljajo, vendar pa se pogosto pojavi tudi, kjer nimamo opravka s krogi ali ponavljanjem.
Število pi, katerega števke se nikoli ne končajo, niti ne ponavljajo, se najpogosteje pojavlja tam, kjer opisujemo fizični svet, na primer v fiziki, strojništvu in gradbeništvu. “Ko inženirji načrtujejo stavbe, da bodo prestale potrese, se v njihovih enačbah vedno pojavi število pi. Pojavi se tudi v opisu elektromagnetnih valov, s katerimi brezžično komuniciramo. Srečamo ga tudi v statistiki in biofiziki,” je izpostavila.
Dan, ki je posvečen številu pi in na katerega se je leta 1897 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl teoretični fizik Stephen Hawking, danes na pobudo mednarodne organizacije Unesco in največjega svetovnega matematičnega združenjem IMU (International Mathematical Union) velja tudi za mednarodni dan matematike. Letošnja tema mednarodnega dneva matematike je Igranje z matematiko. Praznovanju se tudi letos pridružuje Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije z izvedbo likovnega natečaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!