Menu Item
Na Elektro Ljubljana so v arhivu vendarle našli pogodbo s podjetjem VPS Svetovanje, ki ga vodi Miloš Njegoslav Milović, neformalni svetovalec premierja Roberta Goloba in več ministrov. Našli so tudi "splošna poročila" o opravljenih storitvah, v katerih pa naj bi pisalo samo, da je Milović svetoval upravi Elektra Ljubljana in se udeleževal sestankov.
V podjetju Elektro Ljubljana so za N1 potrdili, da so našli pogodbo s podjetjem VPS Svetovanje, katerega solastnik in direktor je Miloš Njegoslav Milović, ki je neformalno svetoval predsedniku vlade Robertu Golobu in več ministrom iz vrst stranke Gibanje Svoboda.
Pred božičem smo poročali, da je Elekto Ljubljana med leti 2011 in 2021 podjetju VPS svetovanje plačal 308.000 evrov, vendar takrat niso našli ne pogodbe ne poročil o opravljenih storitvah. Zdaj pa so nam iz podjetja sporočili, da so pogodbo našli v svojem fizičnem arhivu. Po njihovih navedbah je bil Elektro Ljubljana s pogodbo zavezan podjetju VPS plačati urno postavko 80 evrov in davek na dodano vrednost, pri tem pa je bil predvideni mesečni obseg 25 ur.
VPS pa je bil po pogodbi zavezan Elektru Ljubljana nuditi:
- Pravno pomoč na področju gospodarskih družb, civilno in stvarno pravnih razmerij ter upravnem področju;
- Storitve svetovanja pri načrtovanju in izvedbi varnostnih načrtov ter javnih naročilih na celotnem območju in vseh področjih njenega delovanja.
V Elektru Ljubljana so našli tudi “splošna poročila”, so dodali, v katerih naj bi vedno pisalo isto, torej, da je podjetje VPS svetovalo upravi Elektra Ljubljana, kot določa pogodba, in se udeleževalo sestankov. “Natančnejših poročil o izvedenih storitvah nimamo,” so dodali v Elektro Ljubljana, ki je v večinski državni lasti. Mesečno plačilo podjetju VPS je bilo vedno enako, šlo je za pavšal, pravijo v Elektru Ljubljana. VPS je torej vsak mesec dobilo približno 2.000 evrov neto, plačilo z DDV pa je znašalo okoli 2.400 evrov.
Po naših neuradnih informacijah pogodbe in poročil več dni niso našli, ker dokumentacija ni bila zabeležena v informacijskem sistemu, ampak obstaja samo v fizični obliki. Našli so jo, potem ko so s tem namenom izvedli postopek notranje kontrole.
Našo prošnjo, da nam pogodbo in poročila pošljejo, so zavrnili. “Z odgovori na vaša vprašanja smo pojasnili vse okoliščine poslovnega razmerja s podjetjem VPS, ki so lahko predmet interesa javnosti z vidika informacij javnega značaja, pogodbeno vsebino ter poročila o izvedenih delih pa obravnavamo kot poslovno skrivnost med pogodbenima partnerjema in vam jih žal ne moremo posredovati,” so pojasnili.
Kot smo poročali, so nam iz Elektra Ljubljana pred dvema tednoma sporočili, da je šlo pri sodelovanju z VPS za “zaupno razmerje” med podjetjem VPS in upravo Elektra Ljubljana v času, ko jo je vodil Andrej Ribič. “Zato ne moremo komentirati izpolnitev pogodbenih obveznosti,” so zapisali.
Ribič nam je odgovoril, da je šlo za svetovalne storitve, ki predstavljajo poslovno skrivnost oziroma so zaupne narave.
Z Elektra Ljubljana so nam odgovorili, da ne morejo ocenjevati, ali je podjetje potrebovalo storitve, ki so bile opredeljene v pogodbi z VPS Svetovanjem. So pa pojasnili, da imajo pravno pisarno s stalno zaposlenimi tremi pravniki, ki pokrivajo vsa pravna področja.
Vprašali smo jih tudi, ali je podjetje VPS morda opravljalo različne storitve, povezane z varnostjo, na primer s fizičnim varovanjem, nameščanjem varnostnih kamer ali s preprečevanjem vlomov in kraj. V Elektru Ljubljana so to zanikali. “Za sistem videonadzora ima Elektro Ljubljana sklenjeno pogodbo za namestitev in vzdrževanje kamer s podjetjem, ki je izbrano preko javnega naročila, na enak način imamo s pooblaščenimi in certificiranimi varnostnimi službami sklenjene pogodbe za fizično varovanje in vzdrževanje alarmnega sistema, zato nam storitve VPS na teh dveh področjih niso znane. Prav tako nam ni znano, katere konkretne zadeve naj bi VPS uredil glede kraj in vlomov,” so pojasnili.
Pogodbo prekinili po Ribičevi razrešitvi
Elektro Ljubljana in VPS sta imela pogodbo sklenjeno med aprilom 2011 in oktobrom 2021. Skupno je Elektro Ljubljana podjetju VPS plačal 308.800 evrov ali približno 2.400 evrov na mesec.
Sodelovanje med podjetjema se časovno ujema z obdobjem, ko je bil Ribič predsednik uprave Elektra Ljubljana. Na tem mestu je bil med marcem 2011 in 5. novembrom 2021. V času prejšnje vlade so ga nadzorniki krivdno razrešili, Ribič pa je trdil, da so nanj pritiskali generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc, takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in uslužbenka Slovenskega državnega holdinga (SDH) Vanessa Grmek.
Na mestu predsednika uprave je Ribiča novembra 2021 nadomestil Marjan Ravnikar (na fotografiji zgoraj), ki je bil pred tem finančni direktor družbe. Kmalu po prevzemu vodenja podjetja je Ravnikar pogodbo z VPS prekinil. “Pogodba je bila prekinjena, saj novo vodstvo njihovih storitev ne potrebuje,” so nam pred dvema tednoma sporočili iz Elektra Ljubljana.
Ravnikar sicer ni več predsednik uprave, saj ga je februarja lani nadzorni svet zamenjal z Aleksandrom Zupančičem, ki je bil pred tem vodja kabineta takratnega ministra za okolje Andreja Vizjaka. Sredi prejšnjega meseca je Zupančič odstopil, saj funkcija predsednika uprave Elektra Ljubljana ni združljiva z njegovim članstvom v nadzornem svetu Petrola. Ravnikar je še vedno v vodstvu Elektra Ljubljana, spet je finančni direktor.
Ribič je po odhodu iz Elektra Ljubljana aktivno sodeloval pri nastajanju Gibanja Svobode in bil tudi vodja strankinega volilnega štaba. Kot smo poročali, je bil na dan državnozborskih volitev v štabu Gibanja Svobode tudi Milović.
Vlada Roberta Goloba je kmalu po nastopu mandata Ribiča imenovala v nadzorni svet Elesa, z začetkom letošnjega leta pa je postal član uprave družbe za avtoceste. Ribič se je po naših informacijah udeležil tudi sestankov glede gradbene investicije v ljubljanskem kliničnem centru, na pojasnila ministrstva za zdravje, kakšna je Ribičeva vloga, pa še čakamo.
Neplačani svetovalec vlade
Miloš Njegoslav Milović je nekdanji policijski specialec, bil pa je tudi varnostnik Janeza Drnovška v času, ko je bil Drnovšek predsednik vlade. Sedanji premier Golob trdi, da sta se z Milovićem spoznala v času, ko je bil Golob državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo v Drnovškovi vladi, torej leta 1999 ali 2000. Milović je letos Golobu svetoval, naj spremeni način varovanja, nato pa je sodeloval na sestankih, kjer sta se policija in generalni sekretariat vlade dogovarjala o tej spremembi. Golob je pojasnil, da se je na Milovića obrnil, ker je vedel, da je bilo varovanje Drnovška v času, ko je bil premier, urejeno dobro.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po Milovičevem nasvetu preselil pisarno, nekateri drugi ministri naj bi se z njim pogovarjali o varnosti na splošno ali o temah, ki jih ne želijo razkriti, spet tretjim pa naj bi Milović prišel samo čestitat za funkcijo. Minister za okolje Uroš Brežan se je z njim srečal vsaj dvakrat, prvič, ko je Milović prišel sam, sta se pogovarjala o varnosti, drugič pa je Milović skupaj s takratnim vodstvom občine Komenda prišel na pogovor o odlagališču Suhadole.
Vsi predstavniki vlade trdijo, da z njim niso nikoli imeli nobene pogodbe in da mu niso nič plačali. Prav tako ga ne plačujeta Gibanje Svoboda in Golob zasebno, trdijo v stranki. Premier pa je dejal tudi, da “Milovića nihče ne plačuje od drugje”.
Iz podjetja Gen-I, ki ga je do lanske jeseni vodil Robert Golob, pa še niso odgovorili na vprašanje o sodelovanju z Milovićem, ki smo jim ga poslali v prvi polovici decembra.
V preteklosti je Milović sodeloval s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE). Spletna aplikacija Erar kaže, da je HSE podjetju VPS med januarjem 2015 in januarjem 2016 plačal 35 tisoč evrov, v HSE pa so nam pojasnili, da so s podjetjem VPS sodelovali med aprilom 2011 in septembrom 2014. “Predmet pogodbe je bilo svetovanje pri načrtovanju in izvedbi varnostnih načrtov in ukrepov. Izvajalec je bil izbran na osnovi odločitve takratnega poslovodstva HSE,” so še pojasnili. Ko je bila sklenjena pogodba, je HSE vodil Matjaž Janežič, ki je tako kot Milović Kamničan.
Pred približno letom dni je bil Milović na ljubljanskem višjem sodišču obsojen za pomoč pri izvedbi fiktivnega posla v letu 2008 med Železničarskim gradbenim podjetjem Slovenskih železnic (SŽ ŽGP) ter podjetjem NB Inženiring. Takratni direktor SŽ ŽGP Leon Kostiov in takratni direktor NB Inženiringa Nihad Bešić sta krivdo priznala, Milović pa ne. Sodba zoper Milovića pa kljub odločitvi drugostopenjskega sodišča še ni pravnomočna. Višje sodišče je namreč o zadevi odločilo drugače kot prvostopenjsko; ljubljansko okrožno sodišče je Milovića oprostilo. V takšnih primerih sodba višjega sodišča ni pravnomočna, če sodbi sledi pritožba na vrhovno sodišče.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje