Primerne plače in pogoji dela ter vključujoče okolje so dejavniki, s katerimi lahko v Slovenijo privabimo tujo delovno sile in preprečimo beg možganov, so prepričani udeleženci konference o mobilnosti delovne sile. Minister za delo Luka Mesec je izpostavil pomen sklepanja meddržavnih sporazumov in pojasnil, da pogovori potekajo tudi s Turčijo.
Današnjo konferenco o mobilnosti delovne sile v Slovenijo je na Brdu pri Kranju organiziral Zavod RS za zaposlovanje v sodelovanju z Evropskim organom za delo (ELA). Zaradi demografskih trendov, strukturnih neskladij, pomanjkanja delavcev z ustreznimi veščinami se v Sloveniji zelo zmanjšuje razpoložljiv potencial domačih delavcev, je v nagovoru zbranim opozorila generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbin. V času od lanske konference do danes so po besedah direktorice izpeljali več aktivnosti, s katerimi so želeli nasloviti to pomanjkanje.
Tako so sklenili več dogovorov o sodelovanju s tujimi zavodi za zaposlovanje ter organizirali bilateralne in multilateralne študijske izmenjave s kolegi z Zahodnega Balkana in Avstrije. Izvedli so tudi več dogodkov v Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori, na katerih so med drugim informirali delojemalce, ki jih zanima delo v Sloveniji, o slovenski delovnopravni zakonodaji. Po besedah Barbo Škerbin so uspeli najti več kot 12.000 kandidatov za različne poklice, tudi za tista delovna mesta, kjer jih največ primanjkuje. Ampak za učinkovito pridobivanje kadrov po njenem mnenju to ni dovolj, nujno je, da se pospeši postopek pridobivanja dovoljenj in naredi več na področju vključevanja tujcev v kulturno, družbeno in gospodarsko življenje v Sloveniji.
Izvršni direktor organa ELA Cosmin Boiangiu je poudaril, da je pomanjkanje delovne sile pomembno vprašanje, s katerim se soočajo po celotni EU. Opozoril je tudi na nesorazmerja na trgih dela med različnimi regijami, ko ima ena regija pomanjkanje, druga pa presežke delovne sile. Ta fenomen po njegovih besedah ni nekaj novega, je pa vseeno zaskrbljujoč. V EU bi bilo treba okrepiti mobilnost delovne sile, ki bi lahko bila gonilo rasti za evropska gospodarstva. Nujno potreben pa je tudi dotok ljudi iz držav izven EU, pri čemer pa morajo biti ti delavci deležni istih pravic kot evropski državljani, je izpostavil Boiangiu.
V Sloveniji so pred leti tuji delavci predvsem prisotni v gradbenem sektorju, danes pa delavci migranti predstavljajo zelo pomemben del zaposlenih v številnih panogah, je na panelni razpravi ustvarjalcev politik in socialnih partnerjev dejal minister za delo Luka Mesec. Ob tem je spomnil na nekatere spremembe zakonodaje, s katero želi vlada olajšati in pohitriti zaposlovanje tujcev.
Eden od načinov, kako država tudi naslavlja pomanjkanje kadrov, je s sklepanjem meddržavnih sporazumov o socialnih zavarovanjih in o zaposlovanju. Slovenija ima trenutno že sklenjena takšna sporazuma z BiH in Srbijo, trenutno pa se sklepa tudi s Filipini. Odprta je tudi razprava s Turčijo, za sklenitev sporazuma o socialnem zavarovanju. “Glede na to, da so že številni turški delavci pri nas in da lahko, če takega sporazuma nimamo sklenjenega, konec koncev ostanejo brez svojega dela pokojnine,” je dejal Mesec.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je opozorila, da v Sloveniji ni dovolj dobro poskrbljeno za informiranje in zaščito tujih delavcev. Ti pogosto niso dovolj dobro seznanjeni s slovenskimi institucijami in jezikom, zato pogosto ne pridejo do ustrezne zaščite in so podplačani. “Kar še posebej skrbi, pa je, da Slovenija postaja domovanje podjetij, ki v bistvu ‘preprodajajo’ delovno silo v Evropo,” je povedala.
V Sloveniji je bil nekoč glavni izziv beg možganov, v zadnjem času pa je vedno več govora o pomanjkanju delavcev v kritičnih poklicih, od predšolske vzgoje do dolgotrajne oskrbe, je pojasnil evropski poslanec Milan Brglez. Glede na to, da gre za problematiko, ki je skupna večini držav EU, bi jo bilo treba tudi skupaj naslavljati, je prepričan.
Na beg možganov je opozoril tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je podaril, da mora postati Slovenija postati bistveno bolj privlačna država tako za tuje kot domače kadre. Tako Lotrič kot ostali sogovorci so se strinjali, da so za to potrebne dobre plače, pošteni pogoji dela in stanovanja.
S podobnimi težavami kot Slovenija se soočajo tudi Avstrija, Hrvaška in Nemčija, so v panelni razpravi o izzivih čezmejnega zaposlovanja predstavili predstavniki zavodov za zaposlovanje omenjenih držav. Tako jim primanjkuje predvsem kadra v gostinstvu, gradbeništvu, predšolski vzgoji in zdravstvu. Vedno bolj se zato poslužujejo kadrov iz tretjih držav, predvsem Azije.
S pomanjkanjem delovne sile pa se sooča tudi Bosna in Hercegovina, kjer pa na situacijo dodatno vpliva kompleksna politična situacija v tej državi, je pojasnil Samir Zuko s tamkajšnjega zavoda za zaposlovanje. Zdaj si zato prizadevajo za rešitev, s katero bodo stvari izboljšali do te mere, da bodo sami postali privlačni za tuje delavce, obenem pa, da bi se tisti, ki so že zapustili državo, vrnili nazaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!