Minister Zupančič s prstom pokazal na prejšnjo vlado: "Zakon o Skoku bi moral biti sprejet že pred enim letom"

Poslanci se bodo danes v državnem zboru sestali na dveh izrednih sejah. Na drugem izrednem zasedanju bodo na zahtevo opozicijskih Svobode, SD in Levice odločali o obravnavi predloga zakona o Skoku po nujnem postopku.

Pričakovati je, da bo vladna koalicija z Resnico potrdila obravnavo predloga zakona po nujnem postopku. V tem primeru bo po zaključku izredne seje zakon o Skoku, ki med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok ter ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča, lahko obravnaval parlamentarni odbor za pravosodje.

Pristojni odbor bi moral o predlogu zakona o Skoku razpravljati že v ponedeljek, a je zaradi zahteve opozicije, da državni zbor odloči o nujnem postopku obravnave predloga zakona, predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) sejo prekinil.

Zupančič: Vse mednarodne organizacije nas opozarjajo, da imamo problem s korupcijo

Kot je znano, je bila ustanovitev Skoka ena izmed glavnih predvolilnih obljub stranke Demokrati, ki jo vodi Anže Logar. Pravosodni minister iz vrst Demokratov Mihael Zupančič poudarja, da je zakon o Skoku pomemben, saj Slovenija zaradi korupcije in organiziranega kriminala vsako leto izgubi okoli 3,5 milijarde evrov, kar da pomeni "manj vrtcev, šol, bolnišnic, cest in socialne podpore".

"Zakon o Skoku je nujen in bi moral biti sprejet že pred letom dni. Vse mednarodne institucije so nas opozarjale, da imamo doma problem s korupcijo in organiziranim kriminalom. Kljub temu se ni nič zgodilo. Zakaj tega zakona ni sprejela že prejšnja koalicija, mi ni znano," je poudaril Zupančič.

Ob tem je spomnil na navedbe Vojka Volka, nekdanjega državnega sekretarja za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu bivšega premierja Roberta Goloba, ki je po majski seji sekretariata Sveta za nacionalno varnost (SSNAV) izjavil, da je v Sloveniji "veliko korupcije, pritokov umazanega denarja z Balkana, pranja denarja in da se bo treba s tem spopasti".

V opoziciji kritični, resni pomisleki tudi v sodniških in tožilskih vrstah

V levi opoziciji so do zakona o Skoku sicer kritični. Izpostavljajo, da je zakon nastal prehitro ter brez sodelovanja s ključnimi deležniki, skrbi pa jih tudi politični vpliv na imenovanje tožilcev. Po zakonu pravosodni minister pri oblikovanju predloga za imenovanje tožilcev ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta.

Na vprašanje, kako komentira očitke, da se z zakonom širi politični vpliv na izbiro tožilcev, Zupančič odgovarja, da kot pravnik teh kritik ne razume in da v opoziciji očitno niso prepoznali namena in ciljev omenjenega zakona.

Predlog zakona o Skoku je bil sicer v preteklih dneh deležen tudi resnih pomislekov iz sodniških in tožilskih vrst. Zvrstila so se celo opozorila, da bi zakon v predlagani obliki lahko povzročil zastoje v postopkih.

A kot je mogoče slišati na pravosodnem ministrstvu, je zakon o Skoku "zgolj prva etapa v boju proti korupciji in organiziranem kriminalu, druga etapa pa je novela zakona o kazenskem postopku". Na ministrstvu tako naslednji teden pripravljajo posvet na temo sprememb zakona o kazenskem postopku.

Želja pravosodnega ministra Zupančiča naj bi bila, da novelo pripravijo do konca letošnjega leta in da jo državni zbor sprejme pred 1. julijem 2027, ko se bo začel uporabljati zakon o Skoku. Glavni cilj sprememb naj bi bil pohitritev in zmanjšanje ovir za podaljševanje postopkov, tudi v povezavi z izločanjem dokazov. Minister Zupančič naj bi bil naklonjen uvedbi tožilske namesto sedanje sodne preiskave.