Po kritikah na račun digitalnih bonov, ki jih je sprejela prejšnja vlada, je ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh napovedala novelo zakona, ki jih opredeljuje. Ljudje, ki so že digitalno pismeni in si lahko privoščijo opremo, ne potrebujejo dodatnih mehanizmov, je povedala za N1. Socialno šibkim bi z nakupom računalniške opreme na veliko država lahko ponudila nižje cene, bone pa bi lahko uporabili tudi za plačilo internetne povezave.
Ministrica, pristojna za digitalizacijo, Emilija Stojmenova Duh je napovedala novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki mladim in starejšim prinaša digitalne bone. “Spremembe zakona bodo usmerjene predvsem v zmanjševanje digitalnega razkoraka,” je pojasnila za N1. Obstoječim digitalnim bonom, ki jih je pod vodstvom takratnega ministra Marka Borisa Andrijaniča pripravila vlada Janeza Janše, namreč očita, da povečujejo tako digitalni kot socialni razkorak. Bone bi ukinila, če bi jih lahko, je že dejala. A ker to ni mogoče, bo Stojmenova Duh ukrep prilagodila.
Kaj bi spremenila novela zakona?
“Naslavljala bo ljudi, ki do tehnološke opreme ne morejo, ker nimajo digitalnih znanj in kompetenc,” je pojasnila. K socialno šibkejšim bi država po njenem predlogu pristopila s cenejšo računalniško opremo. Če bi nakupili več prenosnikov skupaj, bi bili ti namreč cenejši, kot če da država vsakemu posamezniku bon in ga pošlje v trgovino, je pojasnila.
Pri socialno šibkih je treba poskrbeti tudi za ustrezno internetno povezavo. “Tudi če ima človek urejeno internetno povezavo do bivališča, mu ta nič ne pomaga, če ne more plačati računa zanjo. Z ukrepi želimo poskrbeti za to, da bo internetna povezava tako finančno kot tehnološko dostopna vsem,” je rekla. Tudi digitalni bon bo mogoče uporabiti za plačilo interneta, je potrdila ministrica.
Na ministrstvu pripravljajo načrt za širokopasovna omrežja, ki je osnova za črpanje evropskih sredstev. S 60 milijoni evrov, kolikor so vredni digitalni boni, bi država lahko uredila internetno povezavo v 50.000 belih lisah in tako zagotovila skoraj popolno pokritost z internetom. Precejšnja ovira pri tem je, da lahko država vlaga le, če noben operater ne izkaže tržnega interesa. “Če operater izkaže tržni interes, pa tudi če potem ne naredi nič, ima država zavezane roke. Delamo na tem, da se bo to spremenilo,” je povedala Emilija Stojmenova Duh.
Digitalno pismeni, ki si opremo lahko privoščijo, ne potrebujejo dodatnih mehanizmov
Usposabljanja naj bodo na voljo tistim, ki pomoč potrebujejo. Trenutno namreč zakon predvideva, da digitalni bon dobijo vsi starejši od 55 let, ki se udeležijo deveturnega usposabljanja. A so med njimi tudi takšni, ki digitalna znanja že imajo, so digitalno pismeni in obenem še hodijo v službo. Digitalni bon pa po opravljenem usposabljanju dobijo vsi: tako zaposleni s 3.000 evri plače kot upokojenci s 400 evri pokojnine, je ponazorila Stojmenova Duh.
Ljudje, ki so že digitalno pismeni in si lahko privoščijo opremo, ne potrebujejo dodatnih mehanizmov, ob napovedanih spremembah zakona izpostavlja ministrica. “Tisti, ki so že digitalno pismeni, bodo to možnost izkoristili, obiskali tečaj in dobili bon,” je poudarila. Opozorila je, da se je v zadnjih dneh povečalo število oglasov, ki prodajajo brezžične slušalke, ki so jih mladi kupili z digitalnimi boni.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi starejšim z gibalno oviranostjo. “Ti ne morejo priti do usposabljanja. Poskrbeti moramo, da usposabljanja pridejo k njim na dom. Oni imajo lahko največ koristi od digitalizacije, saj bodo do storitev lahko dostopali preko spleta. Priti moramo tudi v domove za starejše,” je rekla.
“Tiste, ki so digitalno nepismeni, lahko prodajalci zavedejo in jim prodajo opremo, ki je ne potrebujejo,” je poudarila ministrica. V sodelovanju z ministrstvom za družino in ministrstvom za izobraževanje razmišljajo o vzpostavitvi sklada po vzoru učbeniških skladov. Računalniška oprema namreč zahteva redno vzdrževanje in jo je treba posodabljati. “Ta oprema se zelo hitro stara,” je dodala. Razmisliti pa bi bilo treba tudi o tem, da bi se z boni lahko kupile posamezne računalniške komponente.
Poslanci bodo o noveli predvidoma odločali jeseni
Bodo tisti, ki so digitalni bon že uporabili, morali tega vrniti? “Ne. Dokler je zakon veljaven, se izpolnjujejo dane obljube,” je odgovorila. Zakona ni mogoče spremeniti čez noč, ker je najhitrejša možnost noveliranje obstoječega zakona, so se odločili za to.
Ker so pred vrati parlamentarne počitnice, bodo poslanci zakonsko rešitev najverjetneje obravnavali šele jeseni. Čez poletje bodo ministrstva pripravila usklajene rešitve, k pripravi novele pa bodo vključili tudi druge deležnike. “Zaradi hitenja ne želimo narediti kakšne neumne napake,” je rekla ministrica.
“Pri pripravi zakona se je razmišljalo samo o propagandi”
Boni niso nujno slab mehanizem, je povedala Stojmenova Duh in dodala, da je njihov učinek odvisen od tega, kako se uporabijo. “Zakon o digitalni vključenosti nujno potrebujemo, a se je pri pripravi tega zakona razmišljalo samo o propagandi. O tem, da je bila na prvem mestu propaganda in ne korist, govori dejstvo, da so za promocijske aktivnosti namenili več kot milijon evrov, za sama izobraževanja pa samo 750.000 evrov.
Na ministrstvu se s finančno upravo dogovarjajo, da bi pridobili anonimne podatke o tem, kaj se je z digitalnimi boni kupilo in v katerih delih Slovenije so jih državljani uporabili.
O učinkovitosti digitalnih bonov je bilo v zadnjih dneh precej pestre javne razprave. Po tem, ko je Stojmenova Duh na Twitterju zapisala, da bi jih ukinila, če bi bilo mogoče, se je danes na kritike odzval tudi nekdanji minister Mark Boris Andrijanič, ki pravi, da nepotrebno povzročanje zmede ne koristi nikomur.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje