Ekipa N1 je ob strogih varnostnih protokolih dobila vpogled, kako poteka detonacija (in s tem dokončno uničenje) neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so jih prostovoljci državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi našli v zadnjem mesecu in ta teden uničili na njihovem poligonu v bližini Pivke. 230 kosov in več kot 730 kilogramov neeksplodiranih sredstev – pretežno topovskih granat – iz prve in druge svetovne vojne so naenkrat detonirali in tako dokončno onesposobili. Če so v prejšnjih letih opravili približno tri takšna uničenja na letni ravni, so letos izvedli že tretje uničenje, saj dnevno opravijo tudi po več intervencij, v katerih odstranjujejo nevarna sredstva.
Naša ekipa se je pridružila enoti za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi — delo in prostovoljce smo že predstavili v članku Delo slovenskih prostovoljnih bombnih tehnikov: žena raje ne ve, kaj dela — na že tretjem obdobnem uničenju letos (lani so jih v vsem letu izvedli toliko), na katerem so sočasno detonirali, s tem pa dokončno onesposobili in uničili 230 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) s skupno težo več kot 730 kilogramov.
Kako poteka dan na poligonu 208 in ekskluzivne posnetke priprav ter detonacije si lahko pogledate v zgornjem videu.
A vrnimo se na začetek. Enota za varstvo pred NUS letno opravi približno tri do štiri obdobna uničenja sredstev, ki jih med intervencijami ne morejo uničiti na lokaciji najdbe.
Del sredstev, ki so preveč nevarna za prevoz, saj lahko že najmanjši premiki povzročijo eksplozijo, uničijo na kraju. Preostala prepeljejo v svoje skladišče, kjer jih lahko hranijo največ 90 dni, dokler jih ni dovolj za obdobno uničenje ali dokler se ne pojavijo na sredstvu spremembe, zaradi katerih bi to lahko postalo nevarno, pripoveduje namestnik poveljnika enote za varstvo pred NUS Igor Boh.
Približno 15 pripadnikov – skoraj pol enote, od zgodnjega jutra pripravlja poligon za uničenje, ki poteka v treh fazah. Medtem je druga polovica enote v pripravljenosti za morebitne intervencije.
Pred začetkom delovnega dne na poligonu 208 vodja pripadnikom obrazloži načrt dela, jih opozori na pravilen postopek dela, morebitne nevarnosti in jim ponudi priložnost, da izrazijo morebitno nepripravljenost na delo z nevarnimi sredstvi tistega dne iz kakršnegakoli razloga.
Jakob Oražem / URSZR
Poveljnik enote Darko Zonjič, sicer sveže upokojeni inštruktor strojevodij na Slovenskih železnicah, je prostovoljni pripadnik enote od leta 1994. Med sprehodom po poligonu poudarja, da časovnice nikoli nimajo izdelane, saj pripadniki ne smejo hiteti in ne smejo biti pod nepotrebnim pritiskom. Če bi se v nekem trenutku izkazalo, da izpeljava varne detonacije ni mogoča, tega ne bi storili in bi se vrnili drugič. Obdobno uničenje NUS na poligonu 208 poteka v treh fazah.
Postopek priprave na obdobno uničenje
1. faza: priprava poligona – kopanje lukenj, kamor položijo NUS 2. faza: opremljanje NUS z eksplozivom oz. tako imenovanim kumulativnim eksplozivnim sredstvom in identifikacijskimi številkami ter polaganje teh sredstev v luknje 3. faza: oboroževanje eksploziva z detonatorji in proženje
Jakob Oražem / URSZR
Prostovoljci, ki so posebej usposobljeni pirotehniki za ravnanje s temi nevarnimi sredstvi, so za uničenje 230 kosov — pretežno topovskih granat — ta teden porabili približno 50 kilogramov eksploziva različnih vrst. Z minimalnimi količinami dosegamo maksimalne učinke, pripovedujejo, medtem ko pojasnjujejo postopek:
“Vsak kos ima ime in priimek”
Vsako najdeno neeksplodirano sredstvo od trenutka najdbe do njegovega uničenja v enoti vodijo s posebnimi identifikacijskimi številkami. “Vsako telo ima ime in priimek,” pravi Boh, namen tega pa je natančna sledljivost.
Identifikacijska številka v njihovih evidencah nosi naslednje podatke: kaj je bilo najdeno, kje je bilo najdeno, kdo je s tem ravnal, kako je bilo skladiščeno, kdo je prepeljal sredstvo na poligon, s kakšnih eksplozivom je bilo uničeno in kdaj je bilo uničeno. “Sledljivost na ravni medicine,” zagotavlja sogovornik.
“5, 4, 3, 2, 1… proženje zdaj!”
Ko so eksplozivi nameščeni na vseh 230 sredstev, ta pa so položena v jame in opremljena z daljinskimi detonatorji, se vsi člani enote in spremljevalne ekipe umaknejo na varno, v notranjost za to izdelanega zaklonišča na vrhu poligona, avtomobile umaknejo s poligona v gozd, dva pripadnika enote pa se nato še enkrat odpravita na delovišče, kjer vse pripravita na daljinsko proženje detonacije. Sočasno se sprožijo trije zvočni signali za označevanje nevarnosti.
Po vrnitvi pripadnikov v zaklonišče se detonacija zgodi na ukaz vodje, potem ko ta prešteje od pet do ena. “Takrat se zaprejo vrata zaklonišča in rahlo spustijo kovinske lopute na oknih, da zaradi eksplozije ne bi kaj priletelo v zaklonišče. Ko se dim poleže, se pripadniki lahko vrnejo na delovišče šele pol ure po detonaciji iz varnostnih razlogov. Sledi pospravljanje poligona in vrnitev v predhodno stanje.
Število intervencij presega rekorde
Ob vse večji frekvenci intervencij ekipe za varstvo pred NUS, kar se dogaja v zadnjih letih, je teh nevarnih sredstev toliko, da obdobna uničenja izvajajo pogosteje kot doslej. Intervencij so letos imeli manj, so pa na njih našli veliko kosov NUS. Še vedno jih največ najdejo na severnem Primorskem in na območju Maribora.
Enota za varstvo pred NUS skoraj vsak dan opravi vsaj eno intervencijo, njeni pripadniki so jih letos že 285, na katerih so našli 3.550 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži 4.200 kilogramov, na poligonu 208 pa so opravili že tri uničenja. V spodnji grafiki lahko primerjate lansko in letošnjo statistiko.
N1
“Ob tej frekvenci intervencij se bojimo, da bomo presegli lansko rekordno leto,” pripovedujejo pripadniki. Kot smo že pisali, je bilo lani rekordno leto po številu najdb. Deloma zaradi dejstva, da so ljudje zaradi ukrepov za omejevanje širjenja epidemije covida-19 več časa preživeli zunaj, deloma tudi zaradi večje ozaveščenosti prebivalcev, kot pravijo v enoti, saj opažajo, da načeloma ravnajo odgovorno.
Jakob Oražem / URSZR
Jakob Oražem / URSZR
Jakob Oražem / URSZR
Jakob Oražem / URSZR
Jakob Oražem / URSZR
Jakob Oražem / URSZR
Jakob Oražem / URSZR
Jakob Oražem / URSZR
Jakob Oražem / URSZR
A cilj je vse uničiti, odstraniti in se tako izogniti možnostim, da ta sredstva pridejo v napačne roke. A pri tem za nevarno početje in odstranjevanje posledic krvavih vojn, ki še desetletja in stoletja ogrožajo ljudi, ob koncu opozori tudi poveljnik enote.
Jakob Oražem / URSZR
Poligon 208
Poligon 208, ki se uporablja za izobraževanje pirotehnikov in obdobna intervencijska uničenja nevarnih ubojnih sredstev, stoji sredi gozda tri kilometre severno od naselja Neverke pri Pivki. Njegovi začetki segajo v leto 1986, potem ko je jamarska ekipa v Polhovi jami naletela na neeksplodirana ubojna sredstva — ki so jo pozneje tudi očistili. Zaradi obsežnosti akcije so prav prostor današnjega poligona uporabili za uničenje eksplozivnih ostankov vojne, ki so jih našli v jami.
“Poligon je umeščen v prostor, dodelan z vidika požarne varnosti, kar pomeni, da je ob izvajanju uničenj vpliv na okolje minimalen, razmet plaščev granat seže največ 150 do 180 metrov,” pravijo v enoti in zatrjujejo, da to nevarno delo izvajajo tako, da čim manj škodijo okolju in ne povzročajo vznemirjenja občanom v okolici.
Jakob Oražem / URSZR
Pred natančno petnajstimi leti – 18. 6. 2007 – se je na poligonu zgodila delovna nesreča, ki je, kot pravijo, močno vplivala na nadaljnji razvoj in usmeritve enote. Njim v spomin je na poligonu postavljen tudi spomenik.
Jakob Oražem / URSZR
Po bombnih napadih na kranjsko policijo in ekplozijo pred kranjskim nočni klubom leta 2009, sta bili sproženi dve kriminilastični preiskavi, v katerih je bilo ugotovljeno, da so iz skladišča poligona pri Povhovi jami ukradli več kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev. V eni od preiskav je policija ovadila tudi pripadnika obrambnema ministrstva in pirotehnika, v drugi so pri posamezniku iz okolice Pivke našli več kosov orožja, ob štitrih osumljencih je policija ugotavljala, da so jim pri tem pomagali tudi mladoletni posamezniki iz okolice Pivke. Zaradi omenjenih dogodkov je ministrstvo uvedlo več kadrovskih sprememb in sprememb varnostnih protokolov, vzpostavljen je bil celovit nadzor nad varovanjem in uničevanjem NUS na ravni ministrstva. Danes pripadniki zagotavljajo, da je poligon veliko bolj varovan in nadzorovan, enota pa deluje na visokem nivoju.
