N1 STUDIO: Pirc Musar: Sram naj jih bo, pozicijo in opozicijo

N1 Studio 30. Nov. 202115:57 > 17:20
Delite:

Imamo že četrti val epidemije covida-19, ki nas spremlja že več kot leto in pol, pa v Sloveniji še vedno nimamo krovnega zakona za upravljanje z njo, ki bi bil skladen z ustavo. Potem ko koalicija za prejšnji predlog zakona o nalezljivih boleznih ni zbrala dovolj podpore in jeseni ni vložila novega, so zakon spisali v Pravni mreži za varstvo demokracije ter ga poslali vsem parlamentarnim strankam.

Vladna koalicija je s spremembo poskusila poleti, a se ob tem skoraj razletela, zato je na koncu sama glasovala proti in za jesen obljubila novo različico zakona o nalezljivih boleznih. Medtem ko ta v državni zbor še vedno ni prispela, je svojo ob posvetovanju z epidemiološko stroko pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. Zatrjujejo, da predlog odpravlja neustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, in omogoča, da bodo vsi vladni ukrepi zakoniti. Ali to pomeni, da civilna družba brezplačno opravlja delo, ki bi ga morala politika? Bodo stranke predlog sploh vložile in česa se boji opozicija?

O predlogu zakona o nalezljivih boleznih v N1 STUDIO sta spregovorila soavtor predloga Matija Urankar iz Odvetniške pisarne Senica in partnerji ter pravnica Nataša Pirc Musar.

K projektu so v pravni mreži pristopili že pred časom, brez agende, ali bo vlada pripravila svoj predlog zakona, je povedal Urankar. Jutri se bodo pri predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču sestale stranke. Odziva za zdaj v pravni mreži še niso dobili. Pričakujejo varno razpravo, predstavili bodo argumente, zakaj je ta predlog dober, je dejal Urankar.

Ocena strokovne skupine bo javno objavljena

Predlog zakona o nalezljivih boleznih določa, da minister za zdravje ob epidemiji ukrepe predpisuje z uredbami. Predlog formalizira strokovno skupino. Ta mora sprejeti strokovno oceno, na katero vlada sicer ni vezana, a mora odločitev obrazložiti, je pojasnil soavtor predloga Urankar.

Bistvena razlika v primerjavi s trenutno ureditvijo je tudi stopnjevito izrekanju ukrepov. Najprej bodo v veljavo stopili najmilejši ukrepi, kot je na primer omejevanje prodaje blaga in izpolnjevanje ukrepov, kot je PCT pogoj. Če to ne bi delovalo, lahko vlada omeji opravljanje storitev ali prodajo blaga. Zadnja stopnja je omejevanje verskih obredov in javnih shodov, je navedel Urankar. Šole po predlogu civilne družbe spadajo med sredinski nabor ukrepov.

Nad sprejetimi ukrepi bi bdel državni zbor. Podaljšanje ukrepov bi moral potrditi pristojni delovni odbor, v tem primeru je to odbor za zdravstvo. Če bi želeli ukrepe podaljšati na obdobje, daljše od 30 dni, bi jih morala potrditi večina članov odbora, veljavno, daljšo od 90 dni, pa bi morala potrditi dvotretjinska večina.

Pirc Musar: Na tem zakonu sloni ustroj pravne države

Vladanje z odloki je najhujši strup za demokracijo in pravno državo, so v zadnjih mesecih opozarjali pravniki, je dejala Nataša Pirc Musar. “Civilna družba je pri pripravi zakona opravila enormno veliko delo,” je povedala pravnica Nataša Pirc Musar. “Na tem zakonu sloni ustroj pravne države v Sloveniji,” je poudarila. V obzir so pisci vzeli vsa načela pravne države – gre za načela sorazmernosti, zakonitosti in delitve oblasti. Predlagatelji so dobro povzeli, kako in na kak način lahko vlada sprejema konkretne omejitve, je ocenila.

Kot eno pomembnejših točk ocenjuje ustanovitev strokovne skupine, ki bo morala napisati strokovne smernice. “Danes prevečkrat vidimo, da gre za politično sprejemanje ukrepov, za posege v temeljne človekove pravice, predstavniki stroke se v medijih pogosto ne razumejo. Po predlogu pa se bodo morali sestati in spisati obrazložitev ukrepov,” je povedala pravnica. Obrazložitev bo – tako določa predlog zakona – objavljena v uradnem listu in bo na voljo vsem.

Na skrbi opozicije, kdo bo vložil zakon in ali se bo zakon med postopkom spačil s številnimi amandmaji, Pirc Musar odgovarja: “Sram naj jih bo, in pozicijo in opozicijo.” Politika se na tem segmentu ne bi smela mečevati, pravi in dodaja, da ima politika zdaj možnost, da se poenotijo.

Predlog ne predvideva obveznega cepljenja proti covidu-19

Predlog zakona, ki ga je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, ne predvideva obveznega cepljenja, ta institut je že urejen v veljavnem zakonu, je povedal Urankar. S tem vprašanjem se trenutno niso ukvarjali, saj so najprej želeli sanirati neustavno stanje.

Ob predlogu so navedena imena uglednih pravnikov, ni pa javne podpore strokovnjakov iz zdravstvenih vrst. Pri pri pripravi so se v pravni mreži posvetovali z zdravstveno stroko, deloma so izhajali tudi iz vladnega predloga, ki je bil vložen poleti. “Ni zmanjšana vloga politike na račun stroke,” je povedal Urankar. Če se politika ne odloči slediti stroki, mora to ustrezno obrazložiti. “Vsaka odločitev v zvezi z obvladovanjem epidemije je politična,” se je strinjala Pirc Musar. Zdajšnji zakon določa, kdo lahko sprejme odločitev o obveznem cepljenju.

Pirc Musar je sodelovala pri vložitvi odloka o oceni ustavnosti PC pogoja v javni upravi. Ustavno sodišče odločitev še ni sprejelo, kljub temu, da je bilo v tem času več sej. “Vse to verjetno kaže, da ustavni sodniki pri tej odločitvi niso poenoteni,” je povedala in spomnila, da so ustavni sodniki začasno zadržali izvajanje uredbe.