Na požarišču na Krasu odslej le še požarna in gasilska straža

Slovenija 01. Avg 202215:07 > 16:39
Delite:
Požar pri Devetakih
Foto: Štab CZ za Notranjsko

Na požarišču na Krasu odslej ostajata le še požarna in gasilska straža. Pogorelo je okrog 3600 hektarov predvsem borovega gozda, podrasti in travnikov, nekaj je tudi kmetijskih površin. Zdaj se začenjata popis škode in čiščenje interventnih posekov.

Danes ob 19. uri bo preklican državni načrt, na podlagi katerega so na Kras napotili gasilce iz celotne države. To so sklenili na današnjem sestanku intervencijskih skupin za gašenje požara na goriškem in komenskem Krasu in sklep posredovali republiškemu štabu civilne zaščite. Na požarišču sta odslej potrebni le še gasilska in požarna straža.

Na terenu tako ostaja le še deset gasilcev, ki bodo na požarišču izvajali gasilsko stražo. Prostovoljna gasilska društva na domačih terenih pa bodo izvajala požarno stražo na širšem območju, saj je še vedno razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, so sklenili na sestanku.

“Največji požar v zgodovini Slovenije je pogašen,” je dejal vodja intervencije Simon Vendramin. “Bo pa potrebna še naprej, do obilnejšega dežja, velika, velika previdnost in pozornost, da se kaj takega ne ponovilo,” je dodal. Dogajanje bodo še naprej pozorno spremljali, posebej zato, ker je na bližnjem območju, okrog v glavnem slovenskih vasi in zaselkov na italijanski strani še vedno, občasno, opaziti dim.

Med gasilci našteli okoli 60 manjših poškodb

V 17 dneh, ko so na goriškem in komenskem Krasu gasili več požarov, je pri gašenju pomagalo okrog 13.000 poklicnih in predvsem prostovoljnih gasilcev. Kot je pojasnil Vendramin, ne gre za toliko različnih gasilcev, saj so nekateri med njimi lahko gasili tudi po več dni.

Pogorelo je okrog 3600 hektarov predvsem borovega gozda, podrasti in travnikov, nekaj je tudi kmetijskih površin, ki niso blizu naselij, med njimi so predvsem oljčniki in vinogradi. Zgorela je tudi Markova koča in nekaj manjših gospodarskih pomožnih objektov; gasilci pa so pred ognjenimi zublji uspešno zavarovali vse stanovanjske objekte.

Vendramin je prav tako zadovoljen, da se kljub velikemu številu gasilcev nikomur ni zgodilo kaj hujšega. Našteli so le okoli 60 manjših poškodb, kamor štejejo nekaj manjših opeklin in težav zaradi vdihovanja gostega dima. “Delovali smo na zelo nevarnem terenu, tako zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev kot zaradi visokih temperatur in samega požara,” je še poudaril Vendramin.

Začenjata se popis škode in čiščenje interventnih posekov

Vodja Območne enote Zavoda za gozdove v Sežani Boštjan Košiček je povedal, da bodo v prihodnjih dneh začeli pripravljati poročilo o pogorelih površinah, pri tem jim bo s posnetki iz zraka pomagala Slovenska vojska. Očistiti bodo morali tudi vse interventne poseke. Pri tem jim bodo pomagali tudi nekateri lastniki gozdov, ki so se prijavili, da bodo sami pospravili les iz svojih gozdov.

“Pokazale pa so se druge težave, saj marsikateri lastnik ne pozna točnih meja svojih parcel,” je danes povedal Košiček in dodal, da se je do danes, ko telefoni neprestano zvonijo, javilo nekaj deset lastnikov, ki želijo sami počistiti posekan les. Po opravljenih ogledih in pripravljenem poročilu pa se bodo odločili, na kakšen način bodo sanirali pogorelo območje.

Pri popisu škode bodo pomagale tudi občine, ki jih je prizadel največji požar v naravi v samostojni Sloveniji doslej. Kot je povedal župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, so bile v požaru prizadete tri občine; največ, kar 82 odstotkov vseh pogorelih gozdov, je v njihovi občini, deset odstotkov pogorišča sega v Občino Renče-Vogrsko, osem odstotkov pa v Občino Komen.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar