Nadurnega dela je vedno več, njegove negativne posledice za zaposlene pa vse bolj očitne – manjša produktivnost, več napak in delovnih nesreč, pa tudi večje tveganje za pojav številnih bolezni, opozarja specialist medicine dela Dani Mirnik. V katerih panogah je nadurnega dela največ, kakšne so delavske pravice in zakaj je nadurno delo zdravnikov izjema?
V zadnjem mesecu se zaradi zdravniške stavke veliko govori o nadurnem delu, s katerim zdravniki nadomeščajo kadrovski manko. Glede na evidence preteklih let rekorderji v zdravstvu mesečno naredijo tudi več kot 200 nadur. To je slabo tako za pacienta kot za zdravnika, saj vodi v izčrpanost in večje število napak, ugotavlja študija Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu.
Izsledki iste študije namreč kažejo, da zaposleni, ki delajo več kot 48 ur na teden, naredijo 12 odstotkov več napak kot tisti, ki v enem tednu oddelajo 40 ur. Podobne rezultate so pokazale tudi študije delovnih nesreč – pri zaposlenih z večjo časovno obremenitvijo se zgodi več nesreč med delom. S tem bi bilo lahko povezan upad koncentracije in motivacije za delo. Posledično zaposlenim, ki delajo veliko število nadur, zmanjkuje časa za počitek in ustrezno regeneracijo, je opozoril specialist medicine dela DaniMirnik.
Ne le v zdravstvu: veliko nadur opravijo tudi gostinci, bančni uslužbenci, gradbeni delavci …
Nadurnega dela sicer strokovnjaki ne zaznavajo le v zdravstveni panogi, veliko težavo predstavlja tudi pri nekaterih drugih poklicih. Mirnik poleg zdravstva največ nadurnega dela opaža v socialnem varstvu, gradbeništvu, logistiki, pa tudi nekaterih storitvenih dejavnostih, zlasti v bančnem sektorju, zavarovalništvu, gostinstvu in turizmu. Ob tem specialist medicine dela opozarja, da ne smemo pozabiti na poklice, kjer čas dela in prosti čas nista dobro razmejena – na primer pri vodjih oddelkov in direktorjih podjetij.
“Z razmahom digitalnih tehnologij so vedno bolj obremenjeni tudi zaposleni v sektorju informacijskih tehnologij,” je še opozoril.
Nadurnega dela je vse več
Po podatkih statističnega urada je nadurno delo v Sloveniji dokaj pogosto. V letu 2022 je nadurno delo v povprečju opravljalo 12,8 odstotka zaposlenih. “Treba je upoštevati, da gre za uradne evidence delovnega časa, nadurno delo se lahko dejansko pojavlja v večjem odstotku,” je statistiko dopolnil Mirnik.
Kadar se trg dela sooča s pomanjkanjem delovne sile, to privede do dodatnih obremenitev zaposlenih. Obremenitve so tako fizične kot psihične – dela ni le časovno več, ampak je tudi bolj zahtevno, je poudaril Mirnik.
Specialist medicine dela Dani Mirnik (Foto: N1)
Tudi v svetovnem merilu je nadurnega dela vse več. Trenutno približno desetina populacije tedensko oddela več kot 55 ur. Velika delovna obremenitev pa pomeni vse večji pojav bolezni, povezanih z delom in drugih zdravstvenih zapletov.
Več dela pomeni večje tveganje za možgansko kap in srčne bolezni
V zadnjem času je veliko pozornosti pritegnila študija epidemiologa FrankaPege, ki je izšla pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Analiza podatkov iz 196 držav je pri delovno obremenjenem prebivalstvu pokazala večje tveganje za možgansko kap in smrt zaradi srčne bolezni. Ljudje, ki na teden delajo 55 ur ali več, imajo 35 odstotkov večje tveganje za pojav možganske kapi. Tveganje za smrt zaradi ishemične srčne bolezni pa je 17 odstotkov višje kot pri osebah, ki tedensko delajo med 35 in 40 ur.
Raziskave kažejo, da je nadurno delo povezano tudi s povečanim tveganjem za ostale srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, duševne motnje, motnje spanja, kostno-mišične in druge kronične bolezni. S povečanim obsegom dela so povezani tudi anksioznost, depresija in sindrom izgorelosti.
Poznate svoje pravice?
V slovenskem zakonu o delovnih razmerjih je nadurno delo omejeno tako, da lahko delavec poleg polnega delovnega časa opravi največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur nadur na leto. Če s tem pisno soglaša, pa lahko v enem letu opravi do 230 ur nadur. 230 nadur letno je povprečno 4,4 nadure tedensko, torej je v vsakem primer v okviru evropske direktive.
Zakon o delavnih razmerjih (ZDR-1) določa nekatere izjeme delavcev, katerim nadurno delo ne sme biti odrejeno. To so:
starejši delavci;
delavci, ki še niso dopolnili 18 let;
delavci, katerim bi se zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje (po pisnem mnenju zdravnika);
delavci, ki imajo polni delovni čas krajši od 36 na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare;
delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu po posebnih predpisih;
delavci oz. delavke v skladu z določbami ZDR-1 zaradi varstva nosečnosti in starševstva.
Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Zdravniki lahko presežejo omejitev: inšpekcija v zadnjih letih zaznala kršitve evidentiranja
Zdravstveni delavci so iz zgoraj omenjenih določb o nadurnem delu izvzeti. Z januarjem 2021 je namreč v veljavo stopil 52. b člen zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki določa, da lahko zdravniki tedensko oddelajo tudi več kot 48 ur – v obliki dela pri drugem delodajalcu ali samostojni zdravstveni dejavnosti. V primeru pisnega soglasja zdravnika lahko delo preko polnega delovnega časa omejitve iz tega člena presega tudi pri primarnem delodajalcu. Število nadur navzgor ni izrecno omejeno, morajo pa delodajalci tudi ob nadurnem delu upoštevati določbe ZZDej o počitku in omejitvi dnevnega delovnega časa.
Določba je dvignila kar nekaj prahu, zato jo je lani presojalo tudi ustavno sodišče. To je določilo, da je preseganje dovoljenih ur dela v zdravstvu dopustno, ker bi omejitev ogrozila delovanje zdravstvenega sistema.
Inšpekcija za javni sektor je sicer v zadnjih letih ugotovila tudi napačno beleženje nadurnega dela pri zdravnikih. Večinoma je šlo za napačno evidentiranje ur, na primer dvojno štetje oddelanih ur in preračunavanje storitev v nadure. Tudi preračunavanje nadurnega dela v dnevno delovno obremenitev sicer pokaže, da 200 nadur ob 168 urah redne delovne obveznosti skupaj nanese 368 ur. To bi pomenilo, da oseba v mesecu z 21-dnevnim delavnikom vsak delovni dan oddela okoli 17 ur in pol.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje