Najožjim sodelavcem ministra Logarja se obetajo veleposlaniška mesta

Slovenija 12. Jan. 202206:45 > 09:563 komentarji
Delite:
Ministrstvo za zunanje zadeve, Mladika
Foto: Denis Sadiković/N1

Vlada naj bi v kratkem odločala o kandidatih za nove veleposlanike in generalne konzule. Odhod v tujino se obeta številnim najožjim sodelavcem zunanjega ministra Anžeta Logarja.

Letos se bo mandat iztekel večjemu številu vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov. Tako je bil novembra lani na zunanjem ministrstvu (MZZ) objavljen interni razpis za kar 15 veleposlaniških mest in za dve vodji generalnih konzulatov, kandidate za ta mesta pa bo zunanje ministrstvo vladi predlagalo v kratkem. Po naših informacijah so med njimi številni najtesnejši sodelavci zunanjega ministra Anžeta Logarja – ob zaključku mandata sedanje vlade naj bi se na veleposlaniška mesta preselila oba državna sekretarja MZZ, generalni sekretar ministrstva, šef Logarjevega kabineta …

Na zunanjem ministrstvu o imenih kandidatov še ne želijo govoriti, saj je do pridobitve soglasja države gostiteljice postopek izbire veleposlanikov tajen. Naši viri pa pravijo, da se državnemu sekretarju Gašperju Dovžanu, ki je bil v času druge Janševe vlade premierjev svetovalec za evropska in zunanjepolitična vprašanja, obeta veleposlaniško mesto v Zagrebu. Od tam se mora na začetku junija posloviti sedanji veleposlanik Vojislav Šuc, saj zakon o zunanjih zadevah določa, da lahko vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata opravlja delo v tujini do dopolnjenega 68. leta starosti.

Drugi državni sekretar MZZ Stanislav Raščan naj bi si prav tako izbral eno od bližnjih prestolnic – Bratislavo, vodjo Logarjevega kabineta Mihaela Zupančiča naj bi mikal Köbenhavn, generalnega sekretarja MZZ Jožefa Drofenika pa Haag.

Anže Logar
Foto : Egon Parteli/N1

V tujino naj bi po naših informacijah odšla tudi šef kadrovske službe MZZ Sašo Podlesnik, ki naj bi se mu nasmihalo vodenje veleposlaništva v Kairu, in generalna direktorica direktorata za zadeve EU Barbara Sušnik. Ta naj bi v Bruslju nasledila dolgoletnega veleposlanika Rada Genoria, ki naj bi se upokojil. Tudi vodja službe za strateške komunikacije Nataša Kos naj bi se letos preselila v zunanjo službo, in sicer na čelo generalnega konzulata v Milanu. Novega generalnega konzula bo Slovenija dobila še v Trstu: Vojka Volka naj bi po navedbah naših virov nasledil vodja sektorja za evropske države Gregor Šuc. Prav tako se zamenjava obeta na vrhu veleposlaništva v Abu Dabiju – tja naj bi menda odšla vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod Natalia Al Mansour.

Namestnico stalnega predstavnika pri EU v Bruslju Tamaro Weingerl Požar naj bi še pred kratkim mikalo veleposlaniško mesto v Rimu, s katerega se letos v domovino vrača Tomaž Kunstelj, a naj bi si premislila. Razlog je, da se ji obeta služba v Evropski komisiji.

Vsakokratna opozicija opozarja, da odhajajoča vlada ne bi smela izbirati veleposlanikov

Opozicija sicer pred vsakimi državnozborskimi volitvami poudarja, da vlada, ki se ji izteka mandat, ne bi smela postaviti novih vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov. Tako član parlamentarnega odbora za zunanjo politiko iz vrst SD Matjaž Nemec meni, da bi bilo politično higienično, če bi sedanji vladajoči to imenovanje prepustili prihodnji vladi.

Nekateri naši sogovorniki iz diplomatskih vrst so še bolj ostri. “Kako bodo sedanji najtesnejši Logarjevi sodelavci, ki so zelo odločno zagovarjali politiko aktualne vlade, na primer sledenje Slovenije Orbanovi politiki, v primeru zmage druge politične opcije v tujini zagovarjali povsem drugačna stališča,” se je vprašal eden od njih.

Foto :
Ziga Zivulovic jr./Bobo

Ob tem spomnimo, da je leta 2018 tudi prvak tedaj opozicijske SDS Janez Janša Cerarjevo vlado pozival, naj pred volitvami ne imenuje novih veleposlanikov. A tudi takratna vlada takšnemu pozivu ni prisluhnila – postavila je deset novih veleposlanikov; kmetijskega ministra v prvi Janševi vladi Iztoka Jarca na mesto veleposlanika v Beogradu celo za leto dni vnaprej.

Se je pa temu, da bi tik pred volitvami podpisal ukaz o postavitvi novih veleposlanikov, leta 2008 uprl takratni predsednik države Danilo Türk. “Mislim, da imamo preveč razgreto volilno situacijo in da bi ta nujno vplivala na proces odločanja, zato bodo tako razrešitve kot imenovanja počakali na čas po volitvah,” je svojo odločitev utemeljil Türk. Podobno je pred iztekom Bajukove vlade leta 2000 ravnal takratni predsednik republike Milan Kučan. Ocenil je, da bi bilo izbiro novih veleposlanikov higienično prepustiti novi vladi, in zavrnil podpis odpoklica petih veleposlanikov.

PREBERITE ŠE:

Komentari

Vaš komentar