V celjski bolnišnici je bolnik v sredo fizično napadel dva zaposlena. Medicinski sestri je poškodoval prste na roki, njenemu sodelavcu pa s čelnim udarcem zlomil nos. Zaradi stresa ob napadu je ena od zaposlenih doživela infarkt, je povedal v. d. direktorja SB Celje Dragan Kovačić. Dogodek je zaposlene v celjski bolnišnici pretresel.
Kot smo poročali, je v urgentnem centru Splošne bolnišnice (SB) Celje v sredo zjutraj pacient napadel dva zaposlena. Medicinski sestri je lažje poškodoval roko, njenemu sodelavcu pa s čelnim udarcem zlomil nos. Kot je povedal v. d. direktorja SB Celje Dragan Kovačić, je stres ob napadu pri zaposleni privedel do miokardnega infarkta, zaradi česar je ta še vedno hospitalizirana, njeno stanje pa je stabilno.
Javnost je o napadu v četrtek obvestil v. d. strokovnega direktorja SB Celje Radko Komadina. Kot je dejal dan kasneje, je v urgentnem centru ravno takrat potekala predaja nočne izmene dopoldanski. Po navedbah Komadine je bil pacient nestrpen in je večkrat povzdignil glas. “Prišel je brez napotnice, imel pa je težavo, ki bi jo lahko rešil pri osebnem zdravniku,” je povedal.
Kot je dodal, je h glasnemu pacientu pristopila medicinska sestra. Ta jo je napadel in ji poškodoval prste na roki. Na pomoč ji je priskočil drugi sodelavec, ki ga je pacient s čelom udaril v obraz. Po besedah v. d. strokovnega direktorja je napadalec nato odšel, njegovo identiteto pa jim je v bolnišnici uspelo zabeležiti. O napadu so v SB Celje obvestili tudi policijo, ki zbira obvestila v smeri suma povzročitev lahke telesne poškodbe.
Komadina je opozoril na posledice, ki jih bo fizični napad pustil pri delavcih v zdravstvu. “Lahko se bojimo, kakšna bo reakcija zaposlenih po vsej Sloveniji,” je dejal in spomnil na posledice po dogodku v izolski bolnišnici, kjer je leta 2016 pacient streljal na zdravnika in ga ubil. Kot je dodal, so v bolnišnici besedne konflikte v preteklosti že zaznali.
V. d. direktorja Kovačić je ob tem napovedal, da bodo varovanje v objektu dvignili na najvišjo raven. Opozoril je, da bi morala biti bolnišnica že sama po sebi varno okolje. “Ne želim si bolnišnice spremeniti v vojašnico,” je dejal Kovačić. Ob tem je poudaril, da se zaposleni zavedajo, da niso vedno optimalni, vendar to ne opravičuje nasilja. “Ne predstavljam si, kakšna drama je bila to za družino, ki je izvedela, da je nekdo poškodoval njenega svojca, ki se dneve in noči žrtvuje, da bi reševal življenja drugim,” je dejal v. d. direktorja.
Javnost je pozval, da takšna ravnanja obsodi in s tem zaščiti zdravstvene delavce. “Zdravstvenih delavcev je premalo. Če bomo k temu dodali še nasilje, ki ga nekateri posamezniki spodbujajo, bo to spirala, ki se ne bo končala dobro za nikogar,” je povedal Kovačić. Priznal je, da pacienti na urgencah veliko čakajo, vendar tega “ne moremo reševati s pestmi”. Javnost je prosil, da skupaj z zdravstvenimi delavci ustvari mirno okolje, kjer bodo lahko skupaj reševali težave.
Ministrstvo in zdravniška zbornica dejanje obsodili
Po napadu na zaposlene so se odzvali tudi na ministrstvu za zdravje kjer so obljubili, da bodo skupaj z vlado naredili vse, da se bodo razmere na področju zdravstva uredile. Ob tem so obsodili vsakršno obliko nasilja izpostavili, da zdravstveno osebje ni krivo, da zdravstveni sistem ne deluje.
Incident je pretresel tudi Zdravniško zbornico Slovenije. “Varnost zdravnikov in zobozdravnikov je hkrati tudi predpogoj za ustrezno in kakovostno obravnavo pacientov,” so izpostavili v današnjem sporočilu za javnost. Zbornica obsoja vsakršno nasilje in se zavzema za ničelno toleranco do nasilja tako v zdravstvenih ustanovah kot tudi sicer v družbi in medsebojnih stikih. Obenem izpostavlja, da ima zdravstveno osebje, enako kot ostali zaposleni, pravico do varnega, stabilnega in urejenega delovnega okolja.
O težavah v zdravstvu je spregovoril tudi Komadina, ki se je dotaknil povečanega obiska urgentnih centrov v nenujnih primerih. “Po covidu je dostopnost na primarnem nivoju ponekod slabša. Ljudje razumejo urgenco kot psevdo zdravstveni dom, kar to seveda ni,” je opozoril Komadina in dodal, da bi se moralo okoli 70 odstotkov obravnav na urgencah zgoditi v zdravstvenih domovih ali pri koncesionarjih. “Krizo bomo skušali vsi državljani skupaj rešiti, vendar ne v urgentni ambulanti v Celju, ampak v parlamentu s spremembami pravil v javnem zdravstvu,” je sklenil v. d. strokovnega direktorja SB Celje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje