Ne ena, ne dve, ampak kar tri interpelacije v jeseni?

Slovenija 18. Avg. 202111:28 > 15:582 komentarja
Delite:
Vizjak, Kustec, Dikaučič
Foto: BOBO

Poleg interpelacij zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec in ministra za okolje Andreja Vizjaka je po informacijah N1 spisana tudi že interpelacija zoper ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.

Ne ena, ne dve, pač pa kar tri interpelacije so po informacijah N1 pripravljene. Prednost bo imela po včerajšnjem dogovoru predsednikov opozicijskih strank LMŠ, SD, SAB in Levica interpelacija proti ministrici za izobraževanje Simoni Kustec, čeprav so v LMŠ že spisali tudi interpelacijo zoper okoljskega ministra Andreja Vizjaka in po informacijah N1 še interpelacijo zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča.

Po naših informacijah je LMŠ besedilo interpelacije zoper Vizjaka opozicijskim strankam poslala že 6. avgusta, a odziva do včeraj, ko je predsednica SD Tanja Fajon povedala, da bodo organi te stranke pregledali tudi to interpelacijo, ni bilo. Organi SD bodo interpelacijo zoper Vizjaka, tako Fajon, pregledali v prihodnjih dneh.

Kaj LMŠ očita ministru Vizjaku?

Ključni očitki ministru Vizjaku se v interpelaciji, ki so jo spisali v LMŠ, navezujejo na novelo zakona o vodah in julijski referendum, na katerem so volilci ta zakon odločno zavrnili. Za javno razpravo o tem zakonu je bilo na voljo vsega 14 dni, v interpelaciji piše LMŠ in dodaja, da je na to opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je ugotovil, da je ministrstvo za okolje ni postopalo skladno s pravico javnosti do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov ter je zato kršilo tudi ustavne določbe in Aarhuško konvencijo.

“Minister Vizjak je torej namerno zavajal javnost ter javno izražal svoj nedostojni in zaničevalni odnos do izida referenduma,” piše v interpelaciji. LMŠ zato meni, da bi moral minister po tem, ko je proti zakonu o vodah glasovalo 86,75 odstotka volilcev, odstopiti. Spomnimo, da so se pozivi k odstopu ministra Vizjaka vrstili tudi takoj po julijskem referendumu, vendar je Vizjak na ministrskem položaju ostal.

Tudi o ministru – delničarju Petrola

LMŠ v interpelaciji piše, da Vizjak “nosi objektivno in subjektivno odgovornost, ker na področju upravljanja z okoljem in prostorom deluje v nasprotju z javnim interesom”, in dodaja, da je minister trajno ogrozil sodelovanje z javnostjo. “Legitimnost v javnosti je minister izgubil tudi s svojim arogantnim, poniževalnim ter omalovažujočim odnosom do slovenskih volilcev po razglasitvi referenduma, kar je nevredno funkcije ministra in v nasprotju z demokratično kulturo,” pišejo v LMŠ.

“Minister gre še dlje,” nadaljujejo v interpelaciji in spomnijo, da je minister Vizjak tudi delničar Petrola. “Nakup delnic Petrola malo pred tem, ko je vlada Janeza Janše sklenila, da ukrep nadzora cen na področju naftnih derivatov ni več potreben, kar je pozitivno vplivalo na rast delnic Petrola, bi lahko povezali z odvisnostjo družbe od ministrstva za okolje,” pišejo. Po njihovo imajo namreč pomemben vpliv na poslovanje Petrola okoljski standardi, ki jih določa ravno okoljsko ministrstvo, “na katerem pa imajo zadržke do postavitve novih bencinskih servisov. In prav v tem je težava. Konkurenco Petrolu in s tem znižanje maloprodajnih cen bi lahko zagotavljali zgolj z graditvijo novih bencinskih servisov drugih ponudnikov, ki pa jim ministrstvo pod vodstvom delničarja Andreja Vizjaka onemogoča prihod na trg”, ministru v interpelaciji še očita LMŠ.

Na ministrstvu za okolje in prostor interpelacije, dokler ni vložena, ne komentirajo.

Glavni očitek Dikaučiču: evropska delegirana tožilca

Nespoštovanje pravne države pa je po informacijah N1 ključni očitek v že spisani interpelaciji zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča. Vendar je LMŠ to interpelacijo v pregled opozicijskim partnerjem poslala danes, njena usoda – ali bo sploh vložena ali ne – še ni znana.

Očitek o nespoštovanju pravne države po vsej verjetnosti navezuje predvsem na zaplete pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Vlada je ta postopek najprej razveljavila, zaradi česar je slišala ostre kritike evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa.

Tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir, ki sta se potegovala za ta položaj, sta zaradi neimenovanja vložila tožbo, upravno sodišče pa je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Ministrstvo za pravosodje je prejšnji mesec objavilo ponovljeni razpis za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, nanj pa sta se znova prijavila le dva tožilca, in to ista: torej Oštir in Frank Eler. Zaradi zapletov pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev je prejšnja ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič odstopila.

Po informacijah N1 LMŠ v interpelaciji pravosodnemu ministru med drugim očita tudi, da se med vročo razpravo o pravno občutljivem zakonu o nalezljivih boleznih ni niti oglasil.

Še minister Poklukar?

Ali bo ta interpelacija na koncu tudi vložena, pa je odvisno od dogovora predsednikov strank leve opozicije. V njihovih vrstah pa se, poroča Večer, neuradno omenja tudi možnost interpelacije zoper ministra za zdravje Janeza Poklukarja, vendar se po informacijah N1 predsedniki strank leve opozicije, tako kot o interpelaciji zoper Dikaučiča, še niso pogovarjali.

Nekateri v koaliciji KUL po informacijah N1 menijo, da je treba najprej počakati jesen in videti, kako bo minister za zdravje ukrepal v spopadu s četrtim valom epidemije, ter se šele nato odločiti, ali ga tudi interpelirati.

Vodji poslanskih skupin SDS in SMS, Danijel Krivec in Gregor Perič, sta v vsak v svojem odzivu na družbenih omrežjih napisala podobno, da je tudi to dokaz, da je edini cilj leve opozicije rušenje vlade.

Komentari

Vaš komentar