Vojaki, poklicni gasilci, cariniki in zaposleni v drugih državnih organih so vse bolj nestrpni zaradi pogajanj z vlado za njihov plačni steber. Ta so po mnenju sindikatov na "mrtvi točki" že dobro leto in pol. Menijo, da vlada nima celovitega modela za odpravo plačnih nesorazmerij o osnovnih plačah in stabilne metodologije. "Jasno je, da gre za izključno interesno reformo ali plačno tržnico," je bil oster predsednik policijskega sindikata Rok Cvetko. Po njegovih besedah je nekaterim poklicnim skupinam postregla "pethodno kosilo, državni upravi pa vrgla zgolj pomije".
Sindikati, ki med drugim zastopajo državne uradnike, zaposlene v zaporih in finančni upravi, policiste, vojake, poklicne gasilce in veterinarje, sodelujejo na pogajanjih za t. i. drugi plačni steber.
“Medtem ko pogajanja v okviru drugih plačnih stebrov intenzivno potekajo že več kot leto dni in zato ne čudi, da so rezultat teh pogajanj na nekakšen način že doseženi dogovori v vsaj ključnih vsebinskih točkah, je vlada v tem času državno upravo po našem mnenju neutemeljeno in nerazumno povsem zapostavljala,” je dejal predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko, ki s predsednikom Sindikata državnih organov Slovenije Frančiškom Verkom na sindikalni strani usklajuje in vodi ta stebrna pogajanja.
“Od aktualnega pogajalskega procesa nimamo veliko. V letu in pol se ni zgodilo nič ključnega, prišli smo do točke, da moramo vlado pozvati, naj svoje metode spremeni,” je na novinarski konferenci dejal Verk.
Pojasnil je, da na zadnjih stebrnih pogajanjih prejšnji teden vladna stran ni podala protipredloga za odpravo plačnih nesorazmerij, čeprav je bilo na predhodnem srečanju tako zagotovljeno. Vodja vladne pogajalske skupine pa jih je seznanil, da za to nimajo mandata.
“Vsi smo v istem kotlu,” je dodal Verk. Po njegovih besedah večjih sprememb v novem plačnem sistemu ne gre pričakovati. “Vnaprej so nam obljubljali nebesa, kako bo to dobro urejeno, a tega ne bo, glede na to, da to želijo razvleči do konca tega desetletja. Kar pomeni, da bo vse tisto, kar nam država obljublja – to je 1,3 milijarde evrov – pojedla inflacija,” je menil Verk.
Sindikati so zato sprejeli enotno odločitev, da nadaljevanje pogovorov ni smiselno, dokler vlada svoji pogajalski skupini ne podeli novega mandata za nadaljevanje pogajalskega procesa. Ob tem od vlade med drugim pričakujejo odgovore, kaj sploh razume kot nesorazmerja v osnovnih plačah in kakšna je ocena finančnih posledic vseh sklenjenih dogovorov, ki vsebujejo dvige osnovnih plač po 3. decembru 2018. Odgovor vlade in podelitev novega mandata vladni pogajalski skupini pričakujejo najpozneje do četrtka, ko se bodo tudi nadaljevala stebrna pogajanja.
Do pogajanj so precej kritični v policijskem sindikatu, kjer menijo, da so zaposleni v državi upravi postali žrtve dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami. “Ocenjujemo, da so pogajanja neresna, nekonsistentna, zato ne preseneča, da v pogajanjih ni bilo premika,” je bil jasen Rok Cvetko.
V policijskem sindikatu so prepričani, da vlada nima celovitega modela za odpravo plačnih nesorazmerij o osnovnih plačah in stabilne metodologije oziroma razumnih kriterijev. “Popolnoma jasno je, da gre za izključno interesno reformo ali plačno tržnico, zaradi česar zaznavamo, da gre na centralni ravni in znotraj stebrov za interesno grabljenje javnega denarja – mimo vseh sistematičnih in usklajenih dogovorov,” je ocenil Cvetko in dodal, da je vlada nekaterim poklicnim skupinam postregla “pethodno kosilo, državni upravi pa je vrgla zgolj pomije”.
Če vlada ne bo pripravila “resnega predloga odprave plačnih nesorazmerij” ter ob tem opustila drugih predlogov za poseg v prejemke javnih uslužbencev, je z njihove strani možen odziv le v smeri stopnjevanja sindikalnih aktivnosti, je dejal sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc. Dodal je, da je nestrpnost znotraj njihove dejavnosti vedno večja.
Trije sindikati so že v stavkovnih aktivnostih, je izpostavil predsednik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Pečnik. Spomnil je, da so sami stavko napovedali že pred dobrim letom, a se ni v tem času zgodilo nič. Če se zadeve ne bodo premaknile, pa bodo začeli aktivnosti zaostrovati, okvirni datum so že določili, je dejal.
Poteka tudi stavka operaterjev številke 112, ki po besedah predsednika Sindikata ministrstva za obrambo Marjana Laha pričakuje odgovor vladne pogajalske skupine, ki je šla po razširjen mandat. Prav danes pa že četrto sredo zapored stavkajo tudi na upravnih enotah.
Če jim ne bi bila stavka prepovedana z zakonom, bi stavkali tudi vojaki, je dejal predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak. Kot je dejal, so pred letom in pol na poziv vlade vsi sindikati obrambnega področja podali enotno zahtevo za dvig plač za odpravo nesorazmerij za šest plačnih razredov, danes pa imajo ponudbo vlade, s katero naj bi se plače dvignile za dva v štirih, petih letih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje