Nacionalni inštitut za javno zdravje je vladi znova priporočil, naj pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) začne veljati po sedmih oziroma štirinajstih dneh od polnega cepljenja. Prvič je to posvetovalna skupina storila že konec avgusta, a je vlada takrat priporočila preslišala. Epidemiologi so bili tudi proti nakupu 100 tisoč odmerkov Janssena, vlada tudi tega priporočila ni upoštevala.
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je ob četrtkovem obisku Pomurja v izjavi medijem pojasnila, da so v posvetovalni skupini takoj, ko je vlada sprejela odlok, po katerem je pogoj PCT izpolnjen nemudoma po polnem cepljenju proti covidu-19, podali mnenje o strokovni neustreznosti takšne odločitve. “Še vedno imamo enako mnenje, ministrstvo je s tem seznanjeno. Kaj se bo zgodilo, pa je težko reči,” je pojasnila Beović.
Na drugi poziv NIJZ, naj PCT začne veljati po sedmih oziroma 14 dneh od polnega cepljenja, na ministrstvu odgovarjajo, da odlok o pogoju PCT ne določa, kdaj je vzpostavljena zaščita s cepljenjem, ampak določa samo, kdaj ima nekdo veljavno potrdilo o cepljenju.
“Dejstvo je, da oseba takoj po prejemu cepiva še nima vzpostavljene zaščite in je mogoče, da se okuži z novim koronavirusom, vendar takšna možnost okužbe obstaja tudi pri vseh ostalih, polno cepljenih, ko imajo že vzpostavljeno zaščito s cepljenjem, prebolevnikih in tudi tistih, ki imajo veljaven hitri ali PCR-test, saj je določeno, da je veljavnost testa 48 oz. 72 ur,” so zapisali na ministrstvu.
Ob tem so opozorili, da za vsa cepljenja, ne samo po cepljenju proti covidu-19, posamezniki pridobijo potrdilo o cepljenju takoj po prejemu cepiva. To pa, kot so navedli, izkazuje zgolj dejstvo, da so cepljeni in ne da so zaščiteni s cepljenjem. “Če bi sledili priporočilu NIJZ, potem izvajalci cepljenja ne bi smeli izdajati potrdil o cepljenju, dokler ni vzpostavljena zaščita s cepljenjem skladno z navodili proizvajalca cepiva,” so navedli. Dodali so tudi, da je izpolnjevanje pogoja cepljenja mogoče izkazovati tudi z običajnim pisnim potrdilom o cepljenju.
Očitki vladi, da je preusmerjala k cepljenju z Janssenom
Po smrti dvajsetletnice, pri kateri sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom Janssen, se pojavljajo vprašanja, ali bi morali pristojni cepljenje s cepivom Janssen prekiniti oziroma za določene starostne skupine omejiti že pred tragičnim dogodkom. Med drugim so člani iniciative Forum za demokracijo pretekli teden v pisni izjavi vladi očitali, da je z odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja PCT “preusmerjala ljudi k cepljenju s cepivom Janssen”. “Državljani so verjeli, da so s potrdilom o izpolnjevanju pogoja PCT zaščiteni, čeprav bi se morali 14 dni še vedno testirati in ob stiku z okuženo osebo oditi v karanteno,” so opozorili.
Zdravniško zbornico in Komisijo za medicinsko etiko so člani foruma zato pozvali, naj raziščeta vlogo posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ pri nastajanju in sprejemanju po njihovi oceni spornega odloka. Beović je v četrtek poudarila, da bi se tudi ob začetku veljavnosti pogoja PCT sedem oziroma 14 dni po polnem cepljenju ljudje najverjetneje v glavnem odločali za cepivo Janssen, saj bi tudi takrat pogoj PCT dosegli veliko prej, kot če bi se cepili s cepivi Pfizerja, Moderne ali AstraZenece, pri katerih se cepi z dvema odmerkoma.
Janssen postavili v absolutno prednost pred ostalimi
Kot smo poročali, je posvetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje že julija priporočila, naj se v Sloveniji prednostno uporabljajo cepiva mRNK. Vladni odlok je ljudi spodbujal k nasprotnemu, če ne drugače, finančno. V odloku, ki je bil v veljavi do 22. avgusta, je zapisano, da dokazilo o izpolnjevanju pogoja “C” dobimo sedem dni po prejemu drugega odmerka cepiva Pfizerja, 14 dni po prejemu drugega odmerka cepiva Moderne, 21 dni po prejemu prvega odmerka AstraZenece ali 14 dni po prejemu enega in edinega odmerka cepiva Janssen.
27. avgusta pa je vlada na dopisni seji sprejela spremembo in v odlok zapisala, da se potrdilo PCT pridobi z dnem cepljenja, torej na dan prejema drugega odmerka cepiv Pfizerja, Moderne in AstraZenece ter na dan prejema edinega odmerka cepiva Janssen. S tem je Janssen postavila v absolutno prednost pred ostalimi cepivi, in to ne glede na to, da je stroka priporočala prav nasprotno: prednostno uporabo cepiv mRNK, pri katerih je tveganje za hude stranske učinke manjše, zaščita pred okužbo pa večja.
Zapisnik posvetovalne skupine za cepljenje kaže, da je stroka vlado na ta problem opozorila že prej, le tri dni po tem, ko je odlok začel veljati. Po sestanku, ki je potekal 31. avgusta, so člani posvetovalne skupine zapisali, da “predlagajo, da se v ustreznem odloku dopolni, kdaj se vzpostavi zaščita pred boleznijo po posameznih cepivih (7 dni po drugem odmerku cepiva Comirnaty in 14 dni po ostalih cepivih), kot je navedeno v SmPC cepiv”. (SmPC je “Summary of product characteristics” oziroma povzetek glavnih značilnosti cepiva, ki jih objavlja Evropska agencija za zdravila, in določajo tudi, koliko časa po cepljenju se vzpostavi zaščita. Za Janssen je tu jasno napisano, da se to zgodi 14 dni po cepljenju).
NIJZ vladi odsvetoval nakup cepiv od Madžarske
Na NIJZ so ob tem pojasnili, da so epidemiologi odsvetovali vladi, naj od Madžarske kupi 100.000 odmerkov cepiva. V sredini septembra je namreč zaradi proizvodnih in logističnih težav proizvajalca v Evropi začelo primanjkovati cepiva Janssen, v Sloveniji pa je bilo povpraševanje po tem cepivu večje od razpoložljivih količin.
Ministrstvo za zdravje je zato NIJZ zaprosilo za mnenje v zvezi z dodatnim nakupom Janssena od Madžarske. “Stališče epidemiološke stroke NIJZ je bilo do nakupa dodatnih 100.000 odmerkov odklonilno. V mnenju smo izrazili zaskrbljenost zaradi nižje učinkovitosti cepiva Janssen, o kateri so že poročali iz nekaterih držav (Francija, Avstrija). Predlagali smo, da se cepljenje prednostno opravlja z mRNK cepivi, in poudarili, da je iz javno zdravstvenega vidika bolje, da se povpraševanje po cepivu Janssen preusmeri na cepiva mRNK,” so navedli za STA.
Komisija za medicinsko etiko pa poziva, naj se javnosti na razumljiv način pojasni, v čem se tako po učinku kot stranskih učinkih med seboj razlikujejo cepiva proti covidu-19 različnih proizvajalcev in katera so za posamezne populacijske skupine najbolj primerna. “Korist cepljenja naj bo izkazano višje od morebitnih sopojavov. Ti naj se spremljajo, njihova pojavnost pa naj se s sprotnimi korektivnimi ukrepi kolikor mogoče omejuje,” so poudarili v komisiji. Dodajajo, da naj bo javnost tako o koristih kot stranskih učinkih cepljenja obveščena sproti.
V primeru kršenja strokovnih priporočil in etičnih načel naj pristojna in pooblaščena stroka po mnenju komisije prouči tako vzroke kot posledice neustreznega ravnanja in sprejme ukrepe, ki naj preprečijo njegove ponovitve, še menijo v komisiji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje