Menu Item
Ker je nova uprava RTV Slovenija (RTVS) umaknila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS, v tej zadevi na ustavnem sodišču nikoli ne bo prišlo do vsebinske odločitve, sta prepričana Peter Gregorčič in Matej Avbelj. "Pobudnikov v tej zadevi je bilo več, pobudo pa je umaknil le eden izmed njih. Ustavno sodišče ima zadevo še v obravnavi, zato kakršnih koli zaključkov o postopku ni mogoče podati," pa so nam dejali na ustavnem sodišču.
Prvopodpisani pod pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija (RTVS) Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTVS, in avtor pobude, pravnik Matej Avbelj sta sporočila, da je nova uprava RTVS pod vodstvom Zvezdana Martića dan pred sejo ustavnega sodišča, na kateri so ustavni sodniki ponovno obravnavali omenjeno zadevo, svojo pobudo umaknila.
“Ker je nova uprava RTV Slovenija svojo pobudo za oceno ustavnosti umaknila, v tej zadevi nikoli ne bo prišlo do vsebinske odločitve,” sta prepričana Gregorčič in Avbelj. Dodala sta, da slovenska javnost “zato nikoli ne bo dobila odgovora na vprašanje, ali je bila trenutna uprava in s tem celotno vodstvo RTVS imenovano v nasprotju z ustavo”.
Gregorčič in Avbelj menita, da je “nova depolitizirana” uprava RTVS ocenila, da je bolje, da do vsebinske ustavnosodne presoje zakona nikoli ne pride.
“Takšna vsebinska presoja namreč predstavlja tveganje, da ustavno sodišče spozna, da je bila trenutna uprava in s tem celotno vodstvo RTV Slovenija imenovana v nasprotju z ustavo. Z umikom pobude se je nova uprava javnega zavoda temu tveganju izognila. Ker je nova uprava RTV Slovenija umaknila svojo pobudo, bo moralo ustavno sodišče v zvezi z jedrom zadeve pobudo zavreči. Enako bo, kot izhaja iz doslej izdanih ločenih mnenj, sodišče ravnalo tudi v zvezi s preostalimi zahtevki vlagateljev,” sta zapisala.
Po njunem mnenju se pobudnikom, ker je ustavno sodišče razveljavilo začasno zadržanje izpodbijanega zakona, ki ga je najprej samo sprejelo, pravni položaj ne more več izboljšati. “Zaradi tega je skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo ugasnilo tudi njihovo pravno upravičenje za vodenje postopka pred ustavnim sodiščem,” sta zapisala Gregorčič in Avbelj.
“Postali smo politična džungla”
Kot sta poudarila, se bo na opisani način, torej v “tesnem sodelovanju med vlado, vladno koalicijo v parlamentu, izbrano civilno družbo, ki danes vodi javni zavod RTVS, ter z njene strani imenovano upravo”, ustavno sodišče, “ki je kar samo pobudnike prikrajšalo za pravni interes in s tem za vsakršno sodno varstvo, preprosto znebilo zadeve, ne da bi se z enim samim pravnim argumentom kadarkoli vsaj malo dotaknilo njene vsebine”.
Po njunih navedbah bo ustavnopravno vprašanje za vedno ostalo neodgovorjeno. “To dejstvo pa v sistemskem smislu pomeni, da lahko vsakokratna oblast, če le ima zadostno politično, družbeno in ekonomsko moč – in tudi svoje ljudi na ustavnem sodišču – prav vse institucije, tudi tiste, ki jim mora biti po ustavi zagotovljena vsaj relativna avtonomija, z močjo zakona čez noč in v celoti podredi svojim lastnim političnim interesom,” sta prepričana Gregorčič in Avbelj. “Če je tako, pa Slovenija ni več ustavna demokracija. Postali smo politična džungla, v kateri tisti, ki jih je več, celo z aktivno asistenco ustavnega sodišča, lahko vladajo brezpravno in zato tudi neomejeno,” sta dodala.
Kaj odgovarja ustavno sodišče?
Upravo RTVS smo vprašali, zakaj se je odločila za umik pobude javnega zavoda za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS. Si torej vodilni na RTVS ne želijo, da ustavno sodišče presodi, ali je omenjena novela v skladu z ustavo, nas je zanimalo. Odgovor bomo objavili takoj, ko ga bomo dobili.
Na ustavno sodišče pa smo naslovili vprašanje, ali je v zvezi z umikom pobude že sprejelo kakšno odločitev oziroma sklep in ali umik res pomeni, da o noveli ne bo vsebinsko odločilo. “Pobudnikov v predmetni zadevi je bilo več, pobudo pa je umaknil le eden izmed njih. Ustavno sodišče ima predmetno zadevo še v obravnavi, zato kakršnih koli zaključkov o postopku ni mogoče podati,” so nam odgovorili na ustavnem sodišču.
Zgodovina ustavne pobude
Kot smo poročali, je ustavno sodišče maja letos odpravilo začasno zadržanje izvrševanja te novele in s tem omogočilo, da je delo začel novi svet RTVS ter da so izbrali novo upravo javne radiotelevizije.
V obrazložitvi sklepa o ukinitvi začasnega zadržanja novele zakona o RTVS je ustavno sodišče med drugim spomnilo, da pri odločanju zaradi izločitve dveh sodnikov (izločena sta bila Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon) sodeluje le sedem sodnikov, kar sodišče postavlja v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev. Zanjo je namreč potrebna absolutna večina, torej mora za odločitev glasovati pet ustavnih sodnikov.
Novela zakona o RTVS, ki je bila novembra lani potrjena na referendumu, bi začela veljati konec decembra lani, a je več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti, hkrati pa so tudi predlagali začasno zadržanje novele.
Ustavno sodišče je ob objavi odločitve o začasnem zadržanju napovedalo, da bo takoj nadaljevalo vsebinsko presojo in zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Ko je maja začasno zadržanje odpravilo, sta prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS Peter Gregorčič ter avtor pobude, pravnik Matej Avbelj, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), konec oktobra pa sta sporočila, da je ESČP pritožbo razglasilo za nedopustno – odločitev, na katero se ni mogoče pritožiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje