S koncem junija se je iztekel rok za izplačilo regresa. Podjetja, ki še niso izplačala regresa, imajo v izjemnih okoliščinah čas do 1. novembra, vendar to velja le v posebnih primerih. Kakšne so vaše pravice?
Regres morajo po zakonu o delovnih razmerjih prejeti vsi delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. Podjetja regres izplačujejo različno, skrajni rok za nakazilo pa je bil do 1. julija.
Vseeno nekateri zaposleni, ki so upravičeni do regresa, na svojih bančnih računih še ne vidijo priliva. V določenih primerih lahko namreč podjetje izplačilo regresa zamakne do 1. novembra, vendar le v primeru, če ima podjetje težave z nelikvidnostjo in če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Če se delodajalec znajde v likvidnostnih težavah in zamakne izplačilo regresa, mora obvestiti zaposlene.
Če delodajalec ne ponudi konkretnega razloga oziroma navaja le izgovore, lahko delavec delodajalca pisno opozorilo in pozove k odpravi nepravilnosti.
V naslednjem koraku lahko delavec podjetje toži pred delovnim sodiščem, lahko pa tudi poda predlog za izvršbo oziroma sodno izterjavo.
V primeru, da ima delavec na plačilni listi naveden podatek o obračunanem regresu, ki pa ni bil izplačan, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču. Postopek izvršbe je v tem primeru isti kot pri izvršbi zaradi neplačanega računa.
Komu pripadata regres in koliko znaša?
Delodajalec je po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta. Minimalni regres znaša toliko kot minimalna plača. V letošnjem letu je to 1.203,36 evra, toliko pa upravičenci tudi dobijo na račun, saj ni obdavčen. Regres je neobdavčen do višine povprečne plače, ki v zadnjem tromesečju znaša 2.156,40 evra (bruto). Nad tem zneskom je regres obdavčen in se šteje v davčno osnovo.
Kakšne so kazni?
Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3.000 do 20.000 evrov. Manjšim delodajalcem, kot so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa se lahko izreče kazen v višini od 1.500 do 8.000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem organu ali lokalni skupnosti pa grozi kazen v višini od 450 do 2.000 evrov.
Neizplačilo regresa za letni dopust lahko prinese tudi posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Delodajalca lahko doleti prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in zaposlovanja tujcev ter omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja ter omejitve pri ustanavljanju družb.
V Delavski svetovalnici pozivajo, da vse, ki ocenjujejo, da so bile njihove pravice kršene, pošljejo elektronsko sporočili na inšpektorat za delo in tudi na elektronski naslov Delavske svetovalnice ([email protected])
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje