V NSi so v državni zbor ponovno vložili zakon o osnovni šoli, saj menijo, da je znanje slovenskega jezika ključno za uspešno integracijo tujcev. Zakona poslanci v prvem poskusu niso sprejeli, po oceni vlade je izobraževanje za tuje otroke že ustrezno urejeno. Politične podpore predlogu v NSi ne bodo iskali, napovedali so, da bodo zakon, če bo treba, vlagali serijsko.
V NSi so na današnji novinarski konferenci pojasnili, da zakonski predlog o osnovni šoli z enako vsebino znova vlagajo, saj gre za resno težavo, ki jo vsak dan v nekaterih šolah doživljajo tako učenci kot starši. Predlog po besedah poslanke Ive Dimic podpirajo tudi vsa tri občinska združenja, ravnatelji in učitelji. “Najpomembnejše pa je, da nas podpirajo starši otrok, ki ne znajo slovenskega jezika,” je dejala in dodala, da so zaradi tega v stiski tudi starši.
Stiske se po njenih besedah pojavljajo, ker se otroci ne čutijo enakovredne, ker ne razumejo vseh navodil učiteljev. “NSi bo zakon o pripravljalnicah vlagala toliko časa, dokler ga vlada ne bo sprejela,” je dejala. Podobno so se te težave lotile tudi druge države Evropske unije (EU). Politične podpore ne bodo iskali, ker zakon potrebujemo. “Mislim, da je politično modro, da to podprejo vse stranke, tudi koalicija,” je dejala.
V osnovne šole je namreč vsako leto več vpisanih otrok tujih državljanov, katerih materni jezik ni slovenščina. Zato v razredu nastajajo stiske, otroci se ne počutijo sprejete, prav tako pouk poteka nekoliko težje, je dejala Dimic.
V NSi zato predlagajo uvedbo pripravljalnic, ki bi bile namenjene spoznavanju slovenskega jezika in slovenske kulture, trajale bi eno leto, ustanovilo pa bi jih lahko več šol skupaj. Otroci bi skupaj z ostalimi vrstniki obiskovali tudi predmete športne vzgoje, likovno umetnost in glasbeno umetnost ter po presoji ravnatelja tudi druge predmete izbirne vsebine in dejavnosti.
Predlog z enako vsebino so vložili že oktobra, a v državnem zboru ni dobil zadostne podpore. Vlada predlagane novele zakona ni podprla. Opozorila je, da predlog postavlja otroke, katerih materni jezik ni slovenščina, v neenakopraven položaj v primerjavi z vrstniki. Hkrati je po njeni oceni osnovnošolsko izobraževanje za otroke, ki jih naslavlja predlog, že ustrezno urejeno. Predlog pa nato tudi ob obravnavi na matičnem odboru državnega zbora ni bil deležen zadostne podpore, zato se je prejšnji mesec zakonodajni postopek zanj končal.
