Novosti za mačke, kokoši, eksotične živali in njihove lastnike

Foto: Srdjan Živulović/Bobo

Ukinitev baterijske reje kokoši, obvezno čipiranje mačk, spremembe za lastnike eksotičnih živali, drugačno financiranje zavetišč, možnost rejništva zapuščenih živali ... Kakšne spremembe prinaša novela zakona o zaščiti živali?

Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo pred dnevi v javno obravnavo poslalo osnutek novele zakona o zaščiti živali, so danes predstavili podrobnosti nove ureditve. Novela med drugim predvideva ukinitev reje kokoši nesnic v kletkah do konca leta 2028, obvezno čipiranje mačk in drugačno financiranje zavetišč

Reja kokoši nesnic v kletkah bo na slovenskih kmetijah dovoljena do vključno 31. decembra 2028, če bodo rejci izpolnjevali pogoje iz predpisov, ki urejajo zaščito živali. Po tem datumu bo tovrstna reja kokoši nesnic v Sloveniji prepovedana.

Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v Sloveniji približno 15 odstotkov kokoši nesnic v kletkah na okrog 30 rejah oziroma kmetijah. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Eve Knez jim bo pri prehodu država pomagala s subvencijami, za katere bo namenjenih do 8 milijonov evrov. “Državni razpisi so preprostejši od evropskih, rejcem bomo pomagali tudi na terenu,” je zagotovila Knez.

Dodala je, da “imamo srečo, da se je 85 odstotkov rej že preusmerilo”, pri tem pa kot razlog navedla pritisk potrošnikov oziroma trgovin, ki so prenehale odkupovati jajca iz baterijske reje. Za to se odločajo tudi velike hotelske verige, v Nemčiji pa trgovine napovedujejo, da bodo prenehale odkupovati tudi izdelke, ki vsebujejo jajca iz baterijske reje, je Knez opisala spremembe na strani povpraševanja.

Poudarila je, da se želijo tudi javni zavodi preusmeriti k nakupu jajc iz živalim prijaznejših rej. “Rejcem se bodo s tem prehodom prej odprle nove poti prodaje, kar pomeni, da bo njihova prireja manj tvegana, ker bodo lahko prodali na več kanalov kot doslej,” je poudarila Knez in zagotovila, da bo samooskrba ostala na visokem nivoju.

Na ministrstvu so zavrnili tudi navedbe predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška, da so nekateri rejci pridobili evropska sredstva za obogatene kletke in jih morajo zato obdržati vse do leta 2030. Zatrdili so, da so bili zadnji tovrstni razpisi EU leta 2014 za deset let.

Za zdaj ne bo sprememb pri svinjah, ki po besedah zaščitnikov živali tretjino svojega življenja preživijo ukleščene v kletkah, kjer se ne morejo niti obrniti. Kot so pojasnili na MKGP in UVHVVR, gre pri svinjah za kompleksnejšo problematiko, tudi zaradi prostorskih zahtev. V naslednjih mesecih bodo analizirali stanje in tuje prakse, da bi ugotovili, kateri ukrepi bi bili izvedljivi.

Mačke bodo morale biti čipirane

Novela predvideva tudi obvezno označevanje oziroma čipiranje mačk. Kot je pojasnila generalna direktorica UVHVVR Vida Znoj, se je obvezno čipiranje psov pred leti izkazalo za koristen ukrep, saj potepuških psov pri nas praktično ni.

Za čipiranje svojih mačk bodo morali poskrbeti lastniki. V času prehodnega obdobja, to je 18 mesecev od začetka veljave zakona, je predvideno tudi državno sofinanciranje. Glede cene se bodo še uskladili z veterinarsko zbornico, so napovedali na UVHVVR.

“Dolgoročno bomo lahko identificirali, katere mačke so tako imenovane prostoživeče mačke in katere so lastniške,” je povedala Znoj. “Za prostoživeče mačke to pomeni, da jih lahko odlovijo zavetišča ter jih sterilizirajo oziroma kastrirajo in čipirajo. Dolgoročno je to še en ukrep za obvladovanje populacije mačk, ki trenutno predstavlja tudi velik strošek za občine in zavetišča,” je opisala.

Kaj bo novega za zavetišča?

Osnutek predvideva spremenjen način financiranja zavetišč in spremembo normativa glede zagotavljanja namestitvenih mest v zavetiščih. Doslej je veljalo, da morajo občine za vsakih 800 psov, ki so registrirani v občini, zagotoviti eno mesto za psa v zavetišču, s katerim imajo pogodbo. Po novem bodo morale zagotoviti en prostor za psa in dva za mačke.

Po novem bo bivanje živali v zavetišču prvih 60 dni financirala občina, če je bila žival najdena, oziroma lastnik, če mu je bila žival odvzeta ali jo je oddal sam. Od 60. do 180. dneva bivanja živali bo stroške plačala država, po tem pa bo država krila 20 odstotkov stroškov, ostalo pa zavetišče.

O spremembah so se usklajevali z zavetišči in občinami, so povedali na upravi. “Je pa še posebna novost, da gredo po 180. dnevu živali iz zavetišč k začasnim rejnikom,” je napovedala Znoj. “Na ta način želimo povečati proaktivnost oddaje živali iz zavetišč. Moje mnenje je, da zavetišča ne smejo biti končni dom, ampak samo prehodni dom za zapuščene živali,” je dejala.

V času rejništva bo rejnik od države dobival 20-odstotno sofinanciranje oskrbe, bodo pa morala zavetišča v tem času žival oglaševati oziroma ji iskati trajen dom.

Eksotične živali

Zakonodajni predlog ureja tudi področje posedovanja eksotičnih živali oziroma strožje ureja posedovanje nevarnih in zahtevnih vrst.

Doslej so na ministrstvu načrtovali, da bodo pripravili dva podzakonska akta – seznam prepovedanih in seznam dovoljenih vrst živali, a ju niso mogli uskladiti. Zato bodo pripravili le seznam dovoljenih vrst. “Je pa opredeljen tudi postopek, v kakšnih primerih se ta seznam lahko dopolnjuje. To pomeni, da se določene živalske vrste lahko naknadno doda na seznam. Vrste, ki jih ne bo na seznamu, bodo lahko imeli le živalski vrtovi in zatočišča za prostoživeče vrste,” je pojasnila direktorica uprave Znoj.

Inšpektorji bodo imeli več pooblastil, zakon pa uvaja tudi strožja pravila in kazni za kršitelje. “Dvig glob za kršitelje in razširitev pravic in dolžnosti inšpektorjev bosta izboljšala uveljavljanje zakonodaje ter odvračala od neprimernega ravnanja z živalmi. Razširjene pravice in dolžnosti inšpektorjev, zlasti pri odvzemu živali, bodo omogočile hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v primerih hujših kršitev,” so poudarili na upravi.

Če bo inšpektor ugotovil neprimerno ravnanje z eno živaljo, bo lastniku po novem lahko odvzel tudi druge živali. Med novimi ukrepi, ki jih bo imela na voljo inšpekcija, je odvzem vozila, če se ugotovijo kršitve v zvezi z živalmi, ki jih prevaža. S tem ciljajo predvsem na tujce, ki v Slovenijo uvažajo pse, vzgojene na farmah.

Zakon bo do 12. marca v javni obravnavi. Na UVHVVR predvidevajo, da bi bil lahko v državnem zboru potrjen pred poletjem.