Resno opozorilo parlamentarnih pravnikov vladajoči koaliciji zaradi referendumskih načrtov

Nekatere pomembne politične bitke se bodo tudi to jesen odvijale prek referendumov, tako naknadnih zakonodajnih, ki so za politiko zavezujoči, kot tudi posvetovalnih, ki so namenjeni predhodnemu posvetovanju z volilci in nimajo pravnih posledic.

En primer pa tokrat izstopa, saj ga poznavalci iz političnih in pravniških krogov ne pomnijo. Potem ko je vladajoča koalicija SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati skupaj z Resnico junija ukinila volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, je mesec kasneje vložila še predlog za posvetovalni referendum o tej temi. Izvedli bi ga 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o zakonu o parlamentarni preiskavi in posvetovalnima referendumoma o RTV prispevku in o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela.

A vmes je civilna družba že sprožila pobudo in zbrala podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah, ki je volilno pravico tujcev po 24 letih ukinila.

Po nekaterih opozorilih pravnikov, da sta si vrsti referendumov v svojem bistvu zelo različni in da posvetovalni o vprašanju, o katerem so poslanci že dokončno odločili, po zakonu niti ni možen, pa je zdaj podobno mnenje pripravila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS), ki se opredeljuje do predlaganih zakonov in aktov v državnem zboru.

ZPS: O tem vprašanju je bilo že odločeno, razpis posvetovalnega referenduma bi bil v nasprotju z zakonom

Kot so poudarili že v uvodu, lahko parlament posvetovalni referendum razpiše o vprašanjih iz pristojnosti DZ, ki so širšega pomena za državljane, a le predhodno, torej preden končno odloči o posameznem vprašanju, kar določa 28. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). O tem vprašanju je že bilo odločeno, so jasni v ZPS, ob tem pa spomnijo na sprejeto novelo zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M) in tudi na že razpisan rok za zbiranje podpisov volilcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma. Rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov bi sicer začel teči 1. septembra, iztekel pa bi se 5. oktobra.

"Novela ZLV-M zaradi začetka postopka naknadnega zakonodajnega referenduma še ni bila razglašena, objavljena in uveljavljena, pri čemer je treba poudariti, da je glede te novele državni zbor že sprejel končno odločitev, ki je sam ne more več spremeniti oziroma na njeno (ne)uveljavitev ne more več vplivati. Za te primere je v našem pravnem sistemu predviden ustavni institut naknadnega zakonodajnega referenduma," v mnenju izpostavlja zakonodajno-pravna služba.

Podobno kot je nedavno za N1 opozorila že profesorica upravnega prava Bruna Žuber, tudi ZPS poudarja, da se instituta (predhodnega) posvetovalnega in (naknadnega) zakonodajnega referenduma pomembno razlikujeta. To pomeni, da nista namenjena niti urejena za sočasno uporabo. "Vsak od njiju ima svoj namen, predmet odločanja, pravne učinke oziroma pravne posledice referendumske odločitve in tudi časovno determiniranost," so zapisali parlamentarni pravniki.

Ker je bilo torej o volilni pravici državljanov tretjih držav že dokončno odločeno, je mnenje ZPS jasno, da "bi bil razpis posvetovalnega referenduma z enako vsebino v nasprotju z 28. členom ZRLI in tudi sicer z namenom in zasnovo instituta predhodnega posvetovalnega referenduma".

Ob tem v pravni službi parlamenta tudi omenijo, da je za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu referenduma pristojno ustavno sodišče. A tudi po njihovem mnenju bi bil v tem primeru takšen odlok ne samo v nasprotju z zakonom, temveč tudi "v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave)".

Bo koalicija z Resnico referendum kljub temu razpisala?

Nekateri naši sogovorniki iz koalicijskih vrst so z mnenjem ZPS že seznanjeni, a kakšnega vznemirjenja za zdaj ni zaznati. Po neuradnih informacijah N1 v največji koalicijski stranki SDS ostajajo na dosedanjem stališču in poudarjajo, da novela zakona o lokalnih volitvah še ne velja, za zakonodajni referendum pa sploh še ni jasno, ali bo izveden. Zato nameravajo prihodnji teden sprejeti odloke za vse tri posvetovalne referendume, ki jih predlagajo.

Kot je slišati iz vrst leve opozicije, bodo v tem primeru najverjetneje zahtevali ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah.

Kulturna društva, ki so začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma o isti temi, bi lahko medtem pobudo umaknila in s tem opoziciji omogočila vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti samega zakona, ki je volilno pravico tujcem odvzel. Nekateri v vrstah nevladnikov namreč ocenjujejo, da imajo s tem veliko boljše možnosti kot z referendumom, ki da bi ga težko dobili. Odločitve sicer za zdaj niso želeli komentirati, javnosti naj bi jo sporočili, tik preden bi 1. septembra začeli zbirati potrebnih 40.000 podpisov.