Po državi so zaradi "nevzdržnih razmer v kmetijstvu" čez dan potekali protesti. "Dovolj nam je, želimo biti slišani," pravijo razočarani kmetje. Že dopoldne je približno 150 kmetov s traktorji zavzelo ptujske ulice, zvečer so jim sledili še kmetje iz drugih slovenskih krajev.
Zvečer so ceste zavzeli kmetje iz Šentjurja, Šmarja, Celja, Šentruperta, Vrha nad Laškim, Zidanega Mosta in Rimskih Toplic, je za N1 pred shodom pojasnil kmet Gregor Planko, ki se je pridružil protestni vožnji.
“Vozili se bomo po cestah, a škode ne bomo povzročili, saj to ni v našem interesu. Res pa želimo biti slišani, šlo je predaleč,” je takrat še dejal Planko. Kot nam je dejal po protestu, se je v Šentjurju, kjer so se zbrali tudi kmetje iz Šmarja, zbralo 150 traktoristov.
Že dopoldne pa se je na Ptuju zbralo približno 150 kmetov, ki so s protestno vožnjo centru mesta opozorili na “nevzdržne razmere v kmetijstvu.” Protesti so potekali tudi v okoliških krajih, denimo v Lenartu. Kmet Jernej Klemenčič s Ptuja je za N1 povedal, da imajo dovolj. Nasprotujejo vse ostrejši evropski in nacionalni zakonodaji. “Vsemu, kar je po naročilu Evropske uniji, Slovenija prikima,” pravi sogovornik.
Ptujski kmetje so se okoli 11. ure zbrali v centru mesta, nato pa so se odpravili čez Puhov most mimo Perutnine Ptuj ter čez stari most. Ustavili so se tudi pred eno od trgovin. Shod se je končal okoli 12.30.
V Sindikatu kmetov Slovenije so za TV Slovenija poudarili, da z današnjimi protesti niso povezani.
Kakšne so njihove zahteve?
Kot so zapisali, zahtevajo zaščito kmetijskih zemljišč, ki jih država, po njihovem mnenju, “brezbrižno žrtvuje za nesmiselne projekte, kot so suhi zadrževalniki, kolesarske poti, sončne elektrarne in industrijske cone”.
Izpostavljajo, da želijo dialog.
“Želimo biti vključeni pri umeščanju objektov v prostor in pri sprejemanju kmetijske politike”. Prav tako nasprotujejo novim davkom in uvozu “cenene hrane” in razvrednotenju slovenske kvalitetne hrane. Prizadevajo si še za spremembo zakonodaje, da bi javne ustanove, kot so vrtci in šole, kupovale le lokalno hrano.
Kmetje ministrico držijo za besedo
Predstavniki kmetov in kmetijska ministrica Mateja Čalušić so se sicer ta teden sestali in na prvem skupnem sestanku dorekli nekaj rešitev. Ministrica je po sestanku poudarila, da je bil sestanek konstruktiven, kmetje pa so dejali, da jo bodo “držali za besedo”.
“Ministrstvo je obljubilo, da bodo neposredna plačila izplačana v dogovorjenih terminih do 23. februarja. Prav tako bo prišlo do izplačil za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD plačila), ki bodo izvzeta iz davčne osnove,” je po sestanku predstavil predsednik sindikata kmetov Anton Medved.
Ministrstvo je zagotovilo, da bo podprlo predlog Evropske komisije glede odstopa pri obveznem izvajanju štiriodstotne prahe (neproizvodnih površin) v letu 2024. “Pričakujemo, da bomo lahko kmetje na tej zemlji pridelovali hrano za ljudi in krmo za živali, kajti vemo, samooskrbni nismo v celoti, in to je prispevek k samooskrbi,” je dejal Medved.
Na sestanku so se dogovorili tudi, da bo v prihodnjih tednih z delom pričela medresorska delovna skupina za sledljivost svežega in zamrznjenega nepredpakiranega mesa, znanega kot masne bilance, delovati bo začela tudi skupina za zveri.
Ministrica je po Medvedovih besedah pokazala razumevanje tudi za zaščito kmetijske zemlje na račun suhih zadrževalnikov, delali bodo v smeri posodobitve pravilnika sklada kmetijskih zemljišč, zavzemali pa se bodo, da živinoreja v Sloveniji ostane trajnostna. “Glede davčne politike pa smo dorekli, da se kmetov ne sme dodatno obremenjevati z davčnimi bremeni,” je dejal Medved.
Kmetje sicer protestirajo širom Evrope, med drugim v Franciji, Švici, Španiji, Italiji, Nemčiji, Grčiji, Belgiji, Romuniji, na Nizozemskem in Poljskem. Kmetje poleg strogih evropskih in nacionalnih zakonodaj protestirajo proti visokim cenam goriva in energije ter nelojalni konkurenci.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes sicer 14 kmetom – skupno so prejeli 55 vlog – izdalo odločbe za enkratni solidarnostni dodatek zaradi škode na stanovanjskih objektih po lanskih poplavah. Prejeli bodo po približno 670 evrov. Tisti, ki so vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmetje, po navedbah ministrstva predstavljajo ranljivo skupino prebivalstva. V lanskih naravnih nesrečah so poleg škode na kmetijskih pridelkih utrpeli škodo tudi na premoženju. “Poškodovani so bili po eni strani objekti za opravljanje dejavnosti, delovni stroji, pripomočki in živina, poleg tega pa tudi hiše, v katerih bivajo,” so po poročanju STA zapisali.
Italija medtem z dodatno pomočjo kmetov
Medtem je italijanska vlada, kjer kmetje protestirajo že več tednov, napovedala vnovično uvedbo oprostitve davka na osebne dohodke kmetov, vendar le za tiste z nižjimi dohodki. Premierka Giorgia Meloni se je strinjala, da je kmetijska zakonodaja EU “ideološka”.
Kot je na okrogli mizi, na kateri so med drugim sodelovali predstavniki kmetijskih organizacij, dejala Meloni, vlada razume stisko kmetov in si bo prizadevala za ukrepe, ki bi olajšali njihov položaj. Zakonodajo EU na področju kmetijstva, ki je eden glavnih razlogov za proteste kmetov v številnih evropskih državah, je kritizirala kot ideološko, francosko tiskovno agencijo AFP povzema STA.
Kmetom je zagotovila, da bodo ranljivejši med njimi znova deležni oprostitve davka na osebne dohodke. Če bi olajšava veljala za vse, bi bila večja kmetijska podjetja v nepošteni prednosti. Meloni želi kmete odvrniti od zaostrovanja protestov. Zagrozili so tudi z vdorom s traktorji v mesto Sanremo, kjer od torka do sobote poteka glasbeni festival.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje