Po košarici Toninu: “Logar še sam točno ne ve, zakaj je bila platforma narejena”

Evropske Volitve 12. Sep 202305:56 18 komentarjev
Matej Tonin in Anže Logar
Matej Tonin in Anže Logar (Foto: BOBO/N1)

Ali zavrnitev Toninove ponudbe za skupni nastop na evropskih volitvah res pomeni nadaljevanje Logarjeve poti pod okriljem SDS? Kaj je v ozadju te ideje prvaka NSi in koliko časa bo Janša še mirno gledal, kako poslanec in predsednik sveta njegove stranke sedi na dveh stolih? O tem z analitikoma.

Pestro dogajanje na desnem polu slovenskega političnega prostora se nadaljuje. Potem ko je Platforma sodelovanja, ki jo vodi eden od najvidnejših politikov SDS Anže Logar, soglasno zavrnila ponudbo Nove Slovenije za skupni nastop na evropskih volitvah prihodnje leto, se je v ponedeljek na njihovo košarico odzval tudi predsednik NSi Matej Tonin.

Dejal je, da v stranki “spoštujejo odločitev Anžeta Logarja, da svojo politično pot nadaljuje v okviru stranke SDS”, ob tem pa mu je zaželel tudi vse dobro tudi na civilnodružbeni poti, ki naj bi jo začrtala njegova Platforma sodelovanja.

Mlajša generacija na desnici se je naveličala čakanja

Politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina Rok Čakš Toninovo ponudbo Logarju razume v kontekstu, da se je “ta mlajša generacija desnosredinskih politikov, ki niti ni več tako mlada, naveličala čakanja, da bi se dominantni igralec na polu, torej Janez Janša, upokojil, umaknil, kakorkoli. Ker nič ne kaže, da se bo kaj takega kmalu zgodilo,” ugotavlja Čakš.

To je bil torej po njegovem poskus, da bi se združili v projektu oziroma celo “nekem eksperimentu za evropske volitve, kjer bi se pokazalo, ali lahko neka sveža, nova generacija z neko novo idejo postavi alternativo obstoječi, recimo temu stari desni politiki in s tem tudi polu kot celoti prinese dodano vrednost. In Tonin po mojem mnenju ocenjuje, da bo najlažje to naredil z združenimi močmi, medtem ko Logar ocenjuje, da je sam sebi dovolj, da to naredi.”

Rok Čakš
Rok Čakš (Foto: domovina.je)

Analitik, ustanovitelj in partner v družbi Valicon, Andraž Zorko pa opozarja na dva vidika tega dogajanja. Kot pravi, NSi pod Toninom niti ni imela druge možnosti, “kot da prej ali slej pristopi s takšnim predlogom k Logarju, predvsem zato, da se razčisti, ali je to zdaj konkurenca ali bo to neka koalicija, ki bo poskušala premagati Janšo na volitvah in z desnim polom potem prevzeti oblast.”

Po drugi strani pa je, opozarja Zorko, zdaj to še ena v vrsti potez NSi oziroma zlasti Tonina, “kjer dobivajo od tistih, ki naj bi bili njihovi partnerji na desnem polu, neke košarice.” To po njegovem ne deluje ravno blagodejno na ugled te stranke, “ki se že leta bori s tem, da bi prišla izven območja tistih sedem, osem odstotkov, kar ni uspelo niti pod prejšnjo predsednico niti pod zdajšnjim predsednikom.”

Toninovo ponudbo tako Zorko na neki način vidi kot nujno, “morda pa je bila vseeno malo preveč naivno izpeljana. Konec koncev, Platforma sodelovanja ni politična stranka in zakaj bi šla na evropske volitve? Na to vprašanje so morali odgovoriti ne. Sicer bi šla lahko tudi Levica vprašat Forum 21 ali Inštitut 8. marec, ali gredo z njimi na volitve.”

andraž zorko, valicon
Andraž Zorko (Foto: N1/Aljaž Uršej)

Zakaj je Logar ponudbo zavrnil in koliko časa bo še lahko sedel na dveh stolih?

Logar je sicer zavrnitev ponudbe NSi za POP TV pojasnil z besedami, da je namen platforme drugačen, da torej ni nastala za evropske volitve in da fokus ostaja tak, kot so ga napovedali ob ustanovitvi konec maja.

“Jaz mislim, da Logar še sam točno ne ve, za kaj je bila platforma narejena. V tem smislu, da si je z njo samo odprl ena vrata in zdaj v podobno težki situaciji kot NSi išče, na kakšen način realizirati svojo samostojno pot,” komentira Čakš.

Zorko pa dodaja, da Logar druge možnosti niti ni imel, saj sploh ne gre za stranko, Logar pa očitno skuša ohranjati negotovost še nekaj časa. “Če bi rekel karkoli drugega kot ne, bi s tem tudi priznaval, da gre za stranko v nastajanju, kar pa potem bistveno spreminja in pozicijo te platforme in določena razmerja desno od sredine.”

Čeprav je v stranki SDS zaradi Logarjevih aktivnosti kar nekaj napetosti, zlasti med poslanci, ki imajo v zvezi s tem vse več vprašanj, pa Janez Janša vsaj za zdaj še ohranja mirno kri in ponavlja, da je status Anžeta Logarja “tak kot doslej”. Le minuli teden mu je javno sporočil, da kot predsednik sveta SDS ne more kandidirati na listi druge stranke, kar pa Logar tako ali tako dobro ve. A do kdaj bo še tako?

“Jaz mislim, da največ do začetka kampanje oziroma kandidacijskih postopkov za evropske volitve. Takrat bo postalo jasno, ali ima ta platforma ambicijo karkoli več in v kakšni konstelaciji, v razmerju do SDS. Vse do takrat in dokler je Logar predsednik sveta SDS, dokler ta platforma ni stranka, dokler s strani Janše ne prihajajo kakšne resne kritike ali karkoli – razen opombe zadnjič, da ne moreš na dveh stolih sedeti – je pač to en projekt, kot je bil nekoč Forum 21,” pravi Andraž Zorko.

BSF Janša in Logar
N1

Rok Čakš pa pri tem opozarja na dva vidika: “Če se Janša ne čuti ogroženega oziroma smatra, da mu takšna situacija lahko celo koristi in lahko mogoče preko Logarja disciplinira neposlušno NSi, z neko omejitvijo njenih glasov, potem ne gre pričakovati, da bi vlekel kakršnekoli poteze, ki bi škodovale Anžetu Logarju. Druga stvar pa je, če bi se izkazalo, da bi ta stranka bistveno posegala v volilno bazo SDS. To bi pa potem bil razmislek na strani Janše, kako odreagirati, kajti zdaj pa je tu vprašanje, kakšna reakcija Logarju v tej situaciji koristi ali pa škodi.”

Kot dodaja urednik spletne Domovine, bi ob morebitni konfrontaciji Janša lahko utrdil Logarjev položaj kot samostojnega kreatorja politike na desni sredini. Če bi prvak SDS Logarja podprl, sprejel in hvalil, pa bi to “utrdilo prepričanje, da je to satelit SDS. Kaj Logarju v tej situaciji bolj koristi ali bolj škodi, je pa veliko vprašanje, ki ostaja odprto za kasnejše obdobje tega osamosvajanja.”

Se Tonin poslavlja z vrha NSi?

V Novi Sloveniji medtem poteka resna razprava, ali ne bi za nosilca liste za evropske volitve postavili kar svojega predsednika Tonina. Analitika smo zato povprašali še, kako tvegana bi bila ta poteza, saj bi moral v primeru neizvolitve Tonin odstopiti s čela stranke, če bo izvoljen, bo pa stranko težko voditi iz Bruslja oziroma Strasbourga. To je doslej zares uspelo le Borutu Pahorju, ki je SD s položaja evropskega poslanca popeljal celo do zmage na parlamentarnih volitvah leta 2008, a kot se strinja Zorko, Tonin seveda ni Pahor.

Če bo res Tonin nosilec liste za evropske volitve, “bi lahko to gledali v kontekstu bodoče menjave v tej stranki – da so se odločili, da bodo zamenjali predsednika in Toninu ponudili to možnost, da je izvoljen za evropskega poslanca in nadaljevanje kariere tam. Če pa to ni to, je pa poteza lahko tudi kar tvegana. Tonin, če se mu zgodi primer Lukšič (leta 2014 je Igorja Lukšiča kot predsednika SD in nosilca liste s preferenčnimi glasovi iz evropskega parlamenta izrinila Tanja Fajon, op. a), potem je to tudi to konec v njegovi stranki, kar se tiče te funkcije. In verjetno tudi v slovenskem delu politike.”

Matej Tonin, Lojze Peterle in Borut Pahor na proslavi dneva državnosti na Vrhniki
Borut Živulović/BOBO

Rok Čakš pa se s tem, da bi bil to Toninov konec v slovenski politiki, ne strinja. Njegov morebitni umik v Bruselj pa bi bil lahko “znak, da se je iz tega, čemur smo bili priče v zadnjih nekaj letih, naučil, da je bolj vredno počakati, kot riniti z glavo skozi zid.” Zlasti ob dejstvu, na katero opozarja tudi Zorko, da podpore svoji stranki kljub obljubam ni uspel dvigniti prek desetih odstotkov.

“On nekaj poskuša, razne stvari poskuša, ampak nimajo učinka, ne more s teh desetih odstotkov. In morda se je začel zgledovati po Borutu Pahorju. Če je kaj imel Borut Pahor, je imel vztrajnost. Ni se zaganjal v Janeza Drnovška, ampak je počakal, da se je ta stranka po slovesu dominantnega liderja razkrojila sama od sebe. In vmes je počel vse živo, od tega, da je bil predsednik državnega zbora, do tega, da je bil evropski poslanec, skratka čakal je na svoj trenutek. Če se bo, špekuliramo, Matej Tonin odločil za umik v Bruselj, to pomeni, da se morda zgleduje po Pahorju in se je odločil, da bo na svoj trenutek še čakal,” je sklenil Čakš, ki se sicer tu strinja z Zorkom, da bi lahko to bila tvegana poteza.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in X

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje