Minister za zdravje Janez Poklukar je v pogovoru za STA komentiral epidemiološko stanje v Sloveniji. "Dejstvo je, da napovedi niso dobre, epidemijo covida-19 moramo vsi skupaj ustaviti, sicer jo bomo z res drastičnimi ukrepi, in tega si nihče ne želi," je napovedal.
Po ministrovih besedah ob 70-odstotni precepljenosti proti covidu-19 v državi ne bi govorili o omejevalnih ukrepih, ampak o odpiranju države. A tolikšne precepljenosti nismo dosegli. Razlogi za to so po ministrovi oceni številni, niso pa enoznačni ali enostavni.
Med njimi sta pomanjkljiva kultura cepljenja in vprašanje solidarnosti. “Kljub temu da imamo pri nas zdravstveni sistem, ki temelji na principu solidarnosti, smo ob razlagi solidarno pri pristopu k cepljenju zgrešili pomen te besede. Solidarno pomeni, da se cepiš za tiste, ki se ne morejo. Tega v Sloveniji ne razumejo vsi tako,” je dejal.
Bomo zamujeno nadoknadili septembra?
Verjame, da še ni prepozno za dosego dovolj velikega deleža cepljenih prebivalcev. Pri tem kot pomembno vidi tudi vlogo osebnih zdravnikov, ki jim ljudje zaupajo. “Verjamem, da ne bo nihče od osebnih zdravnikov nad nobenim od svojih bolnikov obupal, tudi če danes še ni cepljen. Za vsakega je priložnost, za vsakega je cepivo,” je dejal. Po njegovih besedah je ključno, da zamujeno nadoknadimo septembra.
“Zakaj zahodnoevropske države sproščajo ukrepe? Zato ker so 70-odstotno precepljeni, ker se zavedajo, da ni to samo doprinos k zdravstvu, ampak je ključnega pomena v vseh segmentih v družbi, od kulture, šolstva do gospodarstva, kjer se ohranja delovna mesta in plače. Slovenci epidemijo še vedno doživljajo kot zdravstven problem, pa ni. Epidemija je družbeni problem. Zdravstvo se samo sooča s posledicami,” je opozoril.
Tretji odmerek in obvezno cepljenje
Minister je izpostavil tudi dejstvo, da če hospitalizacijo potrebuje en cepljen na tri necepljene, to pomeni, da ob višji precepljenosti prebivalstva bolnišnične oskrbe ne bi potrebovalo 200 ali 240 bolnikov, ampak 80. “To je bistvena razlika v rezervi, kaj zdravstvo zmore,” je poudaril.
Podatkov o tem, da med tistimi, ki so cepljeni, a so kljub temu hospitalizirani, prevladujejo takšni, ki so bili cepljeni z določeno vrsto cepiva, Poklukar nima. Dejstvo je, da cepivo, tako kot mnoga druga, ni 100-odstotno učinkovito, sčasoma tudi pada zaščita po cepljenju.
Zato je po njegovem mnenju treba nujno zvišati raven zaščite s tretjim odmerkom, kar je pretekli teden priporočila posvetovalna skupina za cepljenje. “Želim si, da bi se tudi tisti, ki so se cepili pred marcem, cepili čim prej, pa tudi vsi starejši od 70 let, ki so najbolj ogroženi,” je dejal. Tudi sam se po dveh odmerkih AstraZenece namerava cepiti tretjič.
Ob vprašanju možnosti uvedbe obveznega cepljenja vsaj za nekatere skupine ljudi, za kar dobiva pobude tudi iz zdravstva, opozarja, da se je treba zavedati posledic takega ukrepa in odgovoriti na vprašanje, kako ukrepati potem proti tistim, ki se kljub obveznosti ne bodo cepili. Tako se trudijo sprejemati takšne ukrepe in odloke, ki so izvedljivi, in ne bi dodatno zaostrovali razmer v družbi.
Hkrati priznava, da dobiva vse več klicev ljudi, ki menijo, da so necepljeni pozitivno diskriminirani. Odgovor na te pomisleke pa pričakuje tudi od varuha človekovih pravic in drugih institucij, ki se lahko izrekajo o varstvu človekovih pravic.
“Verjamem, da se direktor NIJZ trudi po najboljših močeh”
Na vprašanje, ali ocenjuje, da direktor NIJZ Milan Krek dobro opravlja svoje delo, je odgovoril: “Verjamem, da se trudi po najboljših močeh. Vem tudi, da so tudi pred njim ostali direktorji skušali po svojih najboljših močeh upravljati NIJZ na način, da bi bil tudi pripravljen na take izzive, kot je epidemija, med njimi je bil tudi Ivan Eržen.
“Bi lahko epidemijo na mojem mestu nekdo peljal bolje? Ali pa na mestu gospoda Kreka? Vsaj za ta čas tega ne bomo nikoli izvedeli. Verjetno pa bodo imeli tudi drugi za nami priložnosti in bodo lahko še nadgrajevali sistem,” je dejal.
Predlog, da bi NIJZ vodil tako generalni kot strokovni direktor, po njegovih besedah “ni posledica trenutne situacije”, ampak dolgotrajnega razmišljanja, da bi NIJZ potreboval pomoč nekoga z upravljavskimi in organizacijskimi znanji.
Po zavrnitvi zakona o nalezljivih boleznih v DZ po izglasovanem vetu v DS ostaja odprto vprašanje, ali bo ponovno poskusil z vložitvijo tovrstnega zakonskega predloga. “Epidemija je dinamičen proces. Tako kot v epidemiji je tudi v Sloveniji negotova situacija. Bomo videli, kaj bo prinesla,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!