Državni zbor je v drugi obravnavi predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ sprejel koalicijsko dopolnilo, s katerim so črtali na odboru sprejeto določbo o učenju maternega jezika in kulture v šolah. Ker so sprejeli dopolnila k več kot desetini členov, bo tretja obravnava na naslednji seji.
Pred tem pa bo državni zbor obravnaval še predlog NSi za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu.
Koalicijski predlog zakona po pojasnilu predlagatelja Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) formalizira dve stvari, ki sicer že obstajata, a želijo zakoličiti njun obstoj. Po njegovih pojasnilih gre za prenos sredstev z javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki so že zdaj zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov, na ministrstvo za kulturo. Prav tako pa po predlogu svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ postaja stalno posvetovalno telo vlade.
V obravnavi zakonskega predloga na matičnem odboru so člani na predlog koalicije sprejeli tudi dopolnilo, s katerim so v zakon vnesli nov 5.a člen, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogoči učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Koalicija pa je nato pred obravnavo na seji vložila predlog dopolnila, s katerim te določbe črtajo. DZ je ta koalicijski predlog dopolnila danes sprejel s 77 glasovi za in nobenim proti.
Poslanci iz koalicije so sicer v sredo na seji zanikali, da bi omenjeno dopolnilo, ki ga je odbor sprejel na njihov predlog, pomenilo, da bi morali učitelji v šolah učiti denimo albansko, ampak da bi ta jezik ponudili tistim, ki to želijo. Sara Žibrat (Svoboda) je NSi očitala, da potrebuje mobilizacijo za evropske volitve in grozi z referendumom o tem zakonu, s tem pa je po njenih besedah na nek način izsilila, da so ta sporni člen umaknili.
Jožef Horvat (NSi) je navedbe zavrnil in poudaril, da predlagani zakon “ni utemeljen v slovenski ustavi in bo prej ali slej tako ali drugače romal na ustavno sodišče in ljudi pognal na referendum”. Ustava namreč zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti, za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti pa v ustavi ni podlage, je pojasnil.
V poslanskih skupinah SDS in NSi predlaganega zakona ne podpirajo. Alenka Jeraj (SDS) je na sredini seji poudarila, da zakon ni potreben, saj namreč vsi predstavniki teh narodnih skupnosti že zdaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti, prav tako že deluje posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge, povsem primerljive nalogam sveta, navedenim v tem predlogu zakona.
V NSi prav tako ne podpirajo zakona. Na sredini seji so izpostavili odgovornost za ohranjanje in spoštovanje slovenskega jezika in kulture. Poslanska skupina NSi je sicer predlagala več dopolnil, s katerimi bi črtali člene v zakonskem predlogu, a jih DZ ni podprl.
Vse koalicijske stranke namreč podpirajo predlog zakona, saj menijo, da je skrajni čas, da se to področje uredi. V razpravi so koalicijski poslanci izpostavili, da je Slovenija po osamosvojitvi prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju, in da se z zakonskim predlogom izpolnjuje politična zaveza iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji iz leta 2011.
ZRC SAZU: “Neposrečen poskus kompromisa”
Na razpravo v državnem zboru ter na umik 5.a člena so se odzvali tudi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). “Podpisnice in podpisniki menimo, da je ta umik še en v vrsti neposrečenih poskusov kompromisa, dobro znanih iz zgodovine bojev za pravice manjšin – ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pritiski demagoških interpretacij in groženj z referendumi,” so zapisali v odzivu.
Kot so pojasnili, iz besedila zakonskega predloga izhaja, da ne člen in ne njegova obrazložitev nikakor ne govorita o “uvajanju poučevanja” maternih jezikov otrok priseljencev v osnovnih in srednjih šolah. Ministrstvu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje, člen namreč, tako ZRC SAZU, zgolj nalaga, naj “spodbuja učenje maternega jezika in kulture za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, spodbuja sodelovanje javnih in zasebnih šol pri učenju njihovega maternega jezika in kulture ter ozavešča o možnostih za učenje”.
Poudarili pa so še, da komisija za slovenski jezik ne naslavlja pravne argumentacije vlagateljev amandmaja, ki se opira na mednarodno sprejete zaveze in standarde. “Treba je omeniti, da isti člen tega zakona nalaga, da se za otroke slovenskih izseljencev organizira pouk slovenskega jezika in kulture,” so še zapisali podpisniki protestne izjave. Ob tem so še dodali, da razvijanje jezikovnih kompetenc v maternem jeziku olajšuje učenje slovenščine za novopriseljene učence, prispeva k njihovemu občutku sprejetosti in tako pozitivno vpliva na motivacijo za učenje jezika okolja in sodelovanje pri šolskem delu.
“Pri otrocih, ki v Sloveniji že odraščajo kot dvojezični pa spodbujanje strukturiranega učenja enega izmed njihovih primarnih jezikov ne more ogroziti usvajanja učne snovi, ki poteka v slovenščini, tako kot ga ne ogroža učenje angleščine, nemščine in drugih jezikov,” so zaključili in pozvali, naj se izvrševanju manjšinskih pravic prepusti tistim, ki so slednjih deležni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje